Visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Josep Borrell je dejal, da ruske vojaške sile onemogočajo ladje, polne pšenice, ter da bombardirajo in uničujejo zaloge pšenice, s čimer preprečujejo njen izvoz.

"Bombardirajo ukrajinska mesta, s čimer povzročajo lakoto na svetu. Onemogočajo izvoz pšenice in uničujejo njena skladišča, s čimer izzivajo svetovno lakoto," je dejal in pozval ljudi, da za nastali položaj ne krivijo sankcij proti Rusiji.

Sorodna novica Vaščani Jakovlivke strahoma pričakujejo žetev, a so odločeni, da jih ruski napadi ne bodo pregnali

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pred dnevi sporočila, da so pod vtisom vojne v črnomorskem bazenu cene najpomembnejših žit in rastlinskih olj dosegle najvišje vrednosti od leta 1990.

Oxfam: Lakota grozi 250 milijonom ljudi

Človekoljubna organizacija Oxfam pa ob tem opozarja, da zaradi vojne v Ukrajini lakota grozi 250 milijonom ljudi po vsem svetu. Zaradi vojne so že narasle cene hrane kot tudi energentov, kar bi lahko še več ljudi pahnilo v skrajno revščino. Še pred tem je stanje poslabšala epidemija covida-19. Zato so k ukrepanju pozvali mednarodno skupnost.

Predlagali so tudi preklic odplačil dolgov za revnejše države. Oxfam ocenjuje, da bi preklic odplačil dolgov za letošnje in prihodnje leto lahko sprostil 30 milijard dolarjev za desetine držav, ki se spopadajo z največjimi dolgovi do zdaj.

Tudi Svetovna banka ocenjuje, da bi lahko letos zaradi posledic pandemije v skrajno revščino padlo 198 milijonov, toda ocena Oxfama je še 65 milijonov več, ob upoštevanju vojne v Ukrajini in naraščanju cen energentov. Kar 28 milijonov ljudi bi bilo lahko podvrženih podhranjenosti.

Oxfam je ob tem pozval k višjim davkom za najbogatejše države in za podjetja, ki bodo imela od epidemije in vojne v Ukrajini koristi. Skupino G20 pa je pozvala, naj nameni 100 milijard dolarjev obstoječega varčevalnega sklada za revne države, ki bi jih ščitile pred inflacijo, ter znižanje davkov na blago in storitve.