Klemen Boštjančič je dejal, da se je treba pri novih javnofinančnih pravilih osredotočiti na spremljanje gibanja dolga in se odmakniti od merjenja strukturnega primanjkljaja. Metode merjenja se namreč razlikujejo, tako da so tudi rezultati različni, je pojasnil.

Slovenija se je pridružila skupini 11 članic, ki so na pobudo Nemčije v četrtkovem javnem pismu izrekle podporo reformi fiskalnih pravil. Zavzele so se za pravila, ki bodo zagotavljala vzdržnost javnih financ, hkrati pa dopuščala dovolj manevrskega prostora za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov Unije.

Boštjančič je pojasnil, da so pismo prejeli pred približno desetimi dnevi, pri čemer je bila prvotna različica težko sprejemljiva za Slovenijo. "Zahvaljujem se nemškemu ministru Christianu Lindnerju, ki je pripravil dokument, predvsem pa, ker je bil zelo fleksibilen v pogovorih z nami. Tako da končni dokument, ki smo ga podpisali, vključuje vse najpomembnejše pripombe Slovenije," je povedal.

Slovenija se je pismu pridružila, ker želi biti med tistimi, za katere je ta tema najpomembnejša, je še dejal Boštjančič. Vsi skupaj si bodo prizadevali za iskanje kompromisa.

Ob tem je bil kritičen, ker je ta tema šele drugič v zadnje pol leta na dnevnem redu ministrskega zasedanja. Po njegovem mnenju bi jo morali obravnavati vsak mesec. Izrazil je upanje, da bo ta tema med španskim predsedstvom Svetu EU-ja, ki se bo začelo 1. julija, glavna prednostna naloga.

Finančni ministri držav članic EU-ja bodo na današnjem zasedanju v Luxembourgu opravili prvo razpravo o predlogu reforme javnofinančnih pravil EU-ja, ki ga je Evropska komisija objavila konec aprila. Komisija želi okrepiti vzdržnost javnega dolga ter spodbujati trajnostno in vključujočo rast v vseh članicah prek reform in investicij. Z reformo pa želijo tudi poenostaviti pravila.

Viri pri EU-ju od prve razprave na ravni ministrov pričakujejo politične smernice glede glavnih prioritet v predlogu, da bi lahko na tehnični ravni dosegli kompromis o nekaterih vprašanjih.