Primanjkljaj sektorja država je bil lani pri treh odstotkih BDP-ja visok, a nižji od predlani, kar je bilo v večini posledica manjšega obsega interventnih ukrepov. "Na izdatkovni strani je k ekspanzivni fiskalni politiki prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske dejavnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi. Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na preostala javnofinančna gibanja nižja," so dodali. Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu po pojasnilih sveta potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil.

Izdatki sektorja država so bili lani občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni. Ta je sicer nižja od zgornje meje zadnjega veljavnega večletnega okvira, sprejetega septembra lani, ki pa ga je fiskalni svet že takrat ocenil kot previsokega.

Z obstoječimi pravili je bilo lani skladno le znižanje deleža bruto javnega dolga v BDP-ju na 69,9 odstotka, predvsem zaradi inflacijskega povečanja nominalnega BDP-ja.

Okrevanje gospodarske dejavnosti po epidemiji se je lani nadaljevalo z nekoliko upočasnjeno dinamiko, inflacija pa se je zaradi vztrajanja zunanjih in rastočega prispevka domačih dejavnikov okrepila na najvišjo raven po letu 2000. Tudi lani je h gospodarski rasti ključno prispevala zasebna poraba.

Drugi dejavnik rasti so bile gradbene naložbe, tako zaradi razmer na nepremičninskem trgu kot zaradi okrepljene naložbene dejavnosti države.

Po trenutnih ocenah fiskalnega sveta je proizvodna vrzel lani dosegla ciklični vrh. Gospodarsko okrevanje po epidemiji je bilo v Sloveniji sicer med najhitrejšimi v EU-ji, raven gospodarske dejavnosti pa je v povprečju lanskega leta za 9,1 odstotka presegla raven iz leta 2019.
Skupni primanjkljaj sektorja država se je lani znižal zlasti zaradi manjšega obsega koronskih izdatkov, primanjkljaj brez upoštevanja učinka interventnih ukrepov (–0,9 odstotka BDP) pa se je povečal predvsem zaradi največjega medletnega znižanja deleža prihodkov v BDP, odkar so razpoložljivi podatki.

Znižanje deleža je bilo predvsem posledica padca deleža socialnih prispevkov ob nižji rasti mase plač po izteku koronskih dodatkov, kar je poleg sprememb zakonodaje vplivalo tudi na padec deleža dohodnine, so dodali.

Javna poraba se temu ni ustrezno prilagodila, saj se je rast izdatkov brez učinka interventnih ukrepov še okrepila (na 9,8 odstotka) in s tem presegla oceno tako trenutne kot srednjeročne rasti potencialnega proizvoda. Skupni primanjkljaj v Sloveniji je bil lani sicer manjši kot v povprečju EU-ja, a je bilo poslabšanje glede na predkrizno leto 2019 večje.

Bruto dolg sektorja država se je lani zmanjšal na 69,9 odstotka BDP-ja in je za 4,5 odstotne točke BDP-ja presegal predkrizno raven. Lansko znižanje deleža je bilo v večini posledica okrepljene inflacije in tako v pomembni meri tudi visoke nominalne rasti BDP-ja, kar je skupaj več kot nadomestilo nadaljnje poslabšanje primarne bilance.

Realizirana raven izdatkov je bila lani sicer nižja od zadnje z odlokom določene najvišje ravni iz septembra lani, a je bila ta po mnenju fiskalnega sveta že ob sprejemanju previsoka.