V letošnjih prvih petih mesecih je bil skupni primanjkljaj v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 209 milijonov evrov. Brez upoštevanja interventnih ukrepov bi proračun imel presežek, ki pa je bil od tistega v prvih petih mesecih lani manjši za 293 milijonov evrov, saj je ta v tem obdobju lani znašal 531 milijonov evrov.

Večji primanjkljaj je zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v primerljivem obdobju lani, največ zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb ob visoki osnovi iz lani, deloma pa tudi višje rasti odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač, so v svoji mesečni objavi zapisali v fiskalnem svetu.

Maja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 133 milijonov evrov.

Na ministrstvu za finance so ob tem izpostavili, da se je nadaljevala rast izdatkov za investicije in da se je blaženje energetske krize odrazil v krepitvi subvencij. Zaradi nadaljevanja ugodnih trendov na trgu dela so nižji transferi nezaposlenim blažili rast drugih transferov posameznikom in gospodinjstvom, so dodali.

Rast prihodkov od trošarin se je okrepila ob dvigu trošarin na energente in tobačne izdelke.

Prihodki od trošarin so se v primerjalnem obdobju povečali za 22,1 odstotka na 657 milijonov evrov. Glavni del rasti je po navedbah ministrstva odpadel na višje prihodke od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskoletnega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja.

Prihodki od dohodnine so bili nižji za 2,2 odstotka in so znašali 728 milijonov evrov. To se je zgodilo zaradi nadaljnjega znižanja davčne obremenitve in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in se krijejo iz dohodnine. Ta so se v obravnavanem obdobju zvišala za 75 milijonov evrov.

Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so bili nižji za 15,9 odstotka in so dosegli 630 milijonov evrov. Zavezanci so morali namreč doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot pri poračunu za leto 2021, so navedli na ministrstvu. Kot so dodali v fiskalnem svetu, je bilo to v največji meri posledica učinka visoke osnove iz lanskega leta, ko je bil poračun davka za leto 2021 rekordno visok.

Nedavčni prihodki so se znižali za 19,6 odstotka na 242 milijonov evrov, iz EU je država prejela 13,5 odstotka manj. Do razlike je po navedbah ministrstva prišlo zato, ker smo lani za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov. Prihodki od EU sredstev ostajajo medletno nižji, iz po oceni fiskalnega sveta preveč optimističnih projekcij v rebalansu pa izhaja, da naj bi bilo v naslednjih sedmih mesecih pridobljenih več sredstev kot v vsem lanskem letu.

Med odhodki so iz proračuna za investicije v petih mesecih namenili 390 milijonov evrov ali 16,7 odstotka več. Po besedah ministrstva so rasle investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, javne zdravstvene zavode in na področju socialnega varstva.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je šlo odstotek več sredstev ali 810 milijonov evrov. Ta so bila višji zaradi izplačil draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka, večjega števila upravičencev do državnih štipendij in višjih izdatkov za izvajanje osebne asistence. Rast skupnih transferov je zahvaljujoč ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 618 milijonov evrov ali 10,9 odstotka več. V pokojninsko blagajno je plačal 9,5 odstotka manj, transferi v zdravstveno blagajno pa so bili višji. Izdatki za subvencije so se povečali za 19,4 odstotka na 414 milijonov evrov.

Ukrepi za blažitev draginje v prvih petih mesecih znašali 362 milijonov evrov

Proračunski odhodki so bili po navedbah fiskalnega sveta v petih mesecih brez upoštevanja intervencijskih ukrepov višji za 6,6 odstotka. Odhodki za protikoronske ukrepe so znašali 101 milijon evrov, v rebalansu proračuna je za ta namen predvidenih 371 milijonov evrov. Glavnino doslej realiziranih letošnjih odhodkov predstavljajo nadomestila plač zaradi izolacije (46 milijonov evrov) in odhodki, povezani s stroški cepljenja in testiranja (34 milijonov evrov).

Učinek ukrepov za blažitev draginje znaša v prvih petih mesecih letos 362 milijonov evrov, po sprejetem rebalansu proračuna za letos pa naj bi učinek v celotnem letu znašal 1,089 milijarde evrov, so še zapisali v fiskalnem svetu.

Maja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 133 milijonov evrov.