Večina kazalnikov, ki jih fiskalni svet uporablja pri pripravi ocene, po ugotovitvah sveta kaže na spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026. Odstopanja v letu 2024 so po njihovih navedbah zlasti posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjega znižanja deleža prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) ter so v mejah spremenljivosti ocen cikličnega položaja gospodarstva.

"Ob tem projekcije osnutka programa stabilnosti za leto 2023 ocenjujemo kot pretežno realistične oziroma glede na napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj skladne z načelom previdnosti. Takšen pristop je ustrezen ob nadaljevanju visoke negotovosti in številnih tveganj," so zapisali na fiskalnem svetu.

Z letom 2024 bodo po nekaj manj kot štirih letih prenehale veljati izjemne okoliščine pri izvajanju fiskalne politike, vendar smernice Evropske komisije v prihodnjem letu še naprej dopuščajo precejšno mero diskrecije pri ocenjevanju proračunskih dokumentov, so opozorili. Kot je vlada zapisala v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026, ki ga je sprejela na začetku meseca, naj bi se javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižal na 2,8 odstotka BDP-ja, za leto 2025 pa je določen pri 2,2 odstotka BDP-ja.

Do leta 2026 naj bi se nato znižal na 1,3 odstotka BDP-ja, kar bi bil za dve odstotni točki nižji saldo kot v zadnjem letu pred epidemijo covida-19, predvsem zaradi predvidenega bistveno nižjega deleža prihodkov v BDP-ju.

Dvakrat višja rast porabe kot pred koronakrizo

"Rast tekoče porabe naj bi bila sicer v povprečju obdobja projekcij več kot dvakrat višja kot v obdobju pred epidemijo, kar je predvsem odraz visoke inflacije, a bo njen delež v BDP-ju razmeroma konstanten in ne bo pomembno vplival na spremembo salda," so ocenili v fiskalnem svetu.

Delež bruto dolga sektorja država v BDP-ju naj bi se do konca leta 2026 postopno nižal in dosegel 63,5 odstotka BDP-ja, kar bi bilo manj kot pred začetkom epidemije. Pogoji financiranja države se zaostrujejo, likvidnostni položaj državnega proračuna pa ostaja ugoden.

Vzdržnost dolga je ključna

"Fiskalna politika bi morala čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, s sistemskimi ukrepi pa skrbeti za ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov," so pozvali.

Poleg makroekonomskih največje tveganje po njihovih navedbah predstavljajo napovedane reforme. Njihovi finančni učinki v predloženih proračunskih dokumentih niso vključeni, ob ocenjenih tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa so nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva, so poudarili.

"Že osnovni scenarij osnutka programa stabilnosti za leto 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kažejo na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov," so dodali.