Sorodna novica Golob: Iz časa kriz, kjer so bile javne finance nekako v ozadju, se premikamo v čas po krizi

Državni proračun je imel v prvih treh mesecih letošnjega leta 324 milijonov evrov primanjkljaja, je v mesečni informaciji za april sporočil fiskalni svet. Brez učinka odhodkov za blažitev epidemije, tj. 58 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje v vrednosti 237 milijonov evrov bi primanjkljaj znašal 30 milijonov evrov.

V fiskalnem svetu ob tem predvidevajo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu 2023 znašali okoli 800 milijonov evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno ob pripravi spremembe proračuna za leto 2023 jeseni lani. "Vlada je ob začetku priprave rebalansa sporočila, da naj bi bili skupni odhodki zlasti zaradi tega razloga letos za okoli 600 milijonov evrov nižji, kot je bilo predvideno," so zapisali.

V fiskalnem svetu pričakujejo, da bo vlada do ponedeljka sprejela osnutek Programa stabilnosti, ki vsebuje projekcije za sektor država v štiriletnem obdobju med letoma 2023 in 2026. Tako namreč določajo zakonski roki. "Medtem ko naj bi predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki predstavlja prevladujoči del sektorja država, vlada obravnavala šele 20. aprila," opozarjajo.

Fiskalni svet ob tem še opozarja, da bi morali biti ključni proračunski dokumenti usklajeni tako z vidika časovnice priprave kot iz vsebinskega vidika. "To je še posebej pomembno ob napovedanih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU-ju, ko naj bi verodostojno srednjeročno načrtovanje postalo temelj ocenjevanja vzdržnosti javnih financ," so še zapisali.

Sestanek strateškega sveta za makroekonomska vprašanja

Danes se bo sestal strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki je bil marca ustanovljen pri predsedniku vlade, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar. Prihodnje leto bo odmrznjeno fiskalno pravilo, orjaški primanjkljaji kot pretekla leta ne bodo več dovoljeni, zato je letos treba pripraviti strožja pravila za javne finance, da bi se izognili postopku zaradi presežnega primanjkljaja.

Po treh zaporednih letih z večmilijardnimi primanjkljaji stanje javnih financ ni preveč obetavno. Javni dolg je lani znašal 70 odstotkov BDP-ja, kar nas uvršča med zmerno zadolžene članice, čeprav se je lani dolg nominalno povečal za 2,5 milijarde, skupaj na dobrih 41 milijard. Za obresti je šlo skoraj 650 milijonov, enako kot leto predtem. Izdatki za obresti so se sedem let zniževali, konec lanskega leta se je ta trend ustavil. "Znesek, ki ga plačujemo za obresti, se je od leta 2016 zniževal, v povprečju za dobrih 10 odstotkov na leto. V letu 2022 pa se je trend zniževanja obresti praktično ustavil," je za Radio Slovenija povedala Karmen Hren s Statističnega urada RS.

Zadolževanje je drago, izdatki za obresti bodo začeli izpodrivati druge odhodke, če primanjkljaja ne bomo znižali. Postopno je treba uravnotežiti proračun. Lani je javno finančni primanjkljaj znašal 3,9 odstotka BDP-ja oziroma dobri 2 milijardi. Ne samo zaradi proračunskega minusa za1,4 milijarde, ampak ker se med tekoče izdatke šteje tudi dokapitalizacija energetike, ki je stala skoraj 700 milijonov evrov. "V t. i. naknadnem plačilu kapitala v Eles in v HSE ob koncu lanskega leta v skupni višini dobrih 660 milijonov evrov."

Če vlada letos z rebalansom ne bo izdatno znižala primanjkljaja, dosti več od 600 milijonov evrov, kot napoveduje, se bo prihodnje leto težko izognila postopku presežnega primanjkljaja, je še poročala Zdenka Bakalar.