Medtem ko je vlada konservativne premierke Therese May doslej vztrajala, da je sprožitev postopka za brexit v njeni pristojnosti, je višje sodišče, pristojno za prvostopenjsko obravnavo pomembnih primerov na območju Anglije in Walesa, odločilo, da mora predtem dobiti soglasje parlamenta.

Na sodišče se je obrnila skupina državljanov različnih profilov pod vodstvom finančnice Gine Miller, ki so vztrajali, da se proces izstopa iz EU-ja ne more sprožiti brez zakona, ki bi ga sprejel parlament. Temu je zdaj pritrdilo sodišče.

Parlament je suveren. Lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon.
"Sodišče ne sprejema argumentov vlade, temveč sprejema glavni argument pritožnikov," je sporočilo sodišče v Londonu v svoji odločitvi. Vlada nima posebne kraljeve pravice oz. izvršnega privilegija, da se o brexitu z EU pogaja brez zavezujočega glasovanja parlamenta, je dodalo sodišče. "Temeljno pravilo britanske ustave je, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon, za katerega se odloči," je še poudarilo sodišče.

Vlada se bo pritožila
Britanska vlada je napovedala pritožbo na odločitev sodišča. "Vlada je razočarana nad odločitvijo sodišča. Država je na referendumu, ki ga je potrdil parlament, glasovala za izstop iz EU-ja, in vlada je odločena izid referenduma spoštovati. Pritožili se bomo," so sporočili z Downing Streeta.

Vodja pritožnikov Millerjeva pa je v odzivu na odločitev sodišča poudarila, da je bistvo tega primera v procesu, in ne v politiki. Vlado je pozvala, naj se ne pritoži, temveč naj raje sproži razpravo v parlamentu.

Brexit se bo verjetno zavlekel
Zadeva bo šla tako na vrhovno sodišče, kjer naj bi bila obravnava na začetku decembra, brexit pa se bo po četrtkovi odločitvi verjetno zavlekel, morda tudi za več mesecev. Premierka je sicer načrtovala, da bi 50. člen Lizbonske pogodbe, ki pomeni začetek izstopa države iz EU-ja, sprožili do konca marca prihodnje leto, pogajanja pa naj bi nato trajala dve leti.

Farage se boji, da je izdaja blizu
Odločitev višjega sodišča je sprožila različne odzive. Eden izmed odvetnikov pritožnikov, David Green, je odločitev sodišča označil za zmago parlamentarne demokracije. Po drugi strani pa je začasni vodja stranke Ukip, ki si je prizadevala za brexit, Nigel Farage dejal, da bo javnost ogorčena, če bo parlament uporabil svojo moč in blokiral izid referenduma. "Bojim se, da je izdaja blizu," je dejal. Tudi več poslancev konservativcev je bilo kritičnih do odločitve sodišča. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, čigar stranka je podpirala obstanek v EU-ju, je že dejal, da spoštuje odločitev Britancev. "Vendar je nujno, da brexit poteka transparentno," je dodal.

Večina poslancev bi verjetno glasovala za brexit
Kot poroča BBC, še ni popolnoma jasno, ali bo v primeru potrditve odločitve višjega sodišča v parlamentu potekalo kratko in jasno glasovanje, ali bo moral parlament obravnavati kompleksnejšo zakonodajo. V primeru glasovanja naj bi sicer večina poslancev in poslank glasovala za uveljavitev omenjenega 50. člena, saj je večina britanskih volivcev in volivk (51,9 odstotka) 23. junija na referendumu glasovala za izstop iz Unije. Britanski komentatorji menijo, da ni zadostne večine za to, da bi poslanci spremenili referendumski izid.

V petek pogovor Junckerja in Mayeve
V Evropski komisiji ne želijo komentirati odločitve sodišča v Londonu in ugibati o morebitnih posledicah. Izpostavili so le, da je v proces izstopa Otoka iz unije vključen tudi Evropski parlament. Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je ob tem napovedal, da se bo predsednik komisije Jean Claude Juncker v petek po telefonu pogovoril z britansko premierko Mayevo, in sicer na njeno pobudo. O podrobnostih ni želel govoriti. V Bruslju sicer pravijo, da bi bilo iz praktičnih in političnih razlogov zaželeno izstop izvesti do naslednjih evropskih volitev leta 2019.