"V grškem gospodarstvu je čutiti veliko olajšanje," je dejal grški finančni minister Evangelos Venizelos po vrnitvi z vrha v Bruslju, kjer so v četrtek voditelji 17 držav članic območja skupne evropske valute sprejeli dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo v višini 109 milijard evrov.

"Javni dolg je pod kontrolo, država je varna ... obstaja splošna mobilizacija, težka evropska fronta," je svoje misli strnil minister in izrazil zadovoljstvo, da so grške banke zavarovane. Ob tem je zatrdil, da to nikakor ne pomeni popuščanja pri izvajanju varčevalnih ukrepov.

Grški premier George Papandreu je že v četrtek za reševalni program dejal, da postavlja Grčijo na vzdržno dolžniško pot, kar po njegovih besedah zmanjšuje breme za grške ljudi, ki so ponosno, ustvarjalno in podjetno ljudstvo. Papandreu je prepričan, da gre pri četrtkovem dogovoru za evropski sveženj in evropski uspeh.

Ni časa za samozadovoljstvo, nujne so reforme
Grški mediji so pozitivno sprejeli odločitev o dodatni pomoči, potem ko se je izkazalo, da prvi sveženj v višini 110 milijard evrov, ki so ga odobrili lani spomladi, ne bo dovolj za reševanje javnega dolga, ki je s skoraj 150 odstotki BDP-ja najvišji v Evropi.

"Prvo veliko okno upanja se je odprlo. Evropa - čeprav z zamudo - je sprejela izziv. Sprejeta rešitev je pogumna, odvrnila je nevarnost bankrota za Grčijo in zaščitila evro," je zapisal levosredinski provladni dnevnik Ta Nea, ki dodaja, da je to dobra novica za Grčijo, ki pa ni dovolj, saj se država noče zavedati, da se je v zadnjem letu in pol oprijemala "gnile vrvi".

Desnosredinski Katimerini se strinja s finančnim ministrom, da je nov sveženj prinesel olajšanje, vendar pri časopisu upajo, da vlada in politiki ne bodo postali samozadovoljni po "zelo pozitivni odločitvi EU-ja", ampak se bodo takoj lotili privatizacije, kleščenja javne porabe in strukturnih reform.

V liberalnem časopisu Eleftherotypia so veliko previdnejši z optimizmom in poudarjajo, da ni jasno, ali se bo s včerajšnjo odločitvijo Grčija lahko vrnila na normalno pot in trge, saj za to ni nobene garancije. "Nasprotno, obstaja nevarnost, da bo Grčija ostala na obrobju Evrope še tri desetletja in se borila za odplačilo svojega dolga," opozarja časopis.

"Če reševanju gospodarstva ne bodo sledili načrti za reševanje družbe, je gotovo, da bo zapravljena zadnja možnost in Grki bodo obsojeni na revščino ter bedo, vse za dobre statistike," je kritičen tudi desni Eleftheros Typos, ki opominja, da lahko program traja 30 let, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno za odplačilo dolga.

Mešani odzivi v Nemčiji, hvale Merklovi
V Nemčiji, katere banke so med največjimi grškimi upnicami in kjer je bilo po drugi strani veliko dvomov o obsežni finančni pomoči, so mediji razdeljeni glede dogovora o novem svežnju.

Po ocenah levosredinskega časopisa Frankfurt Rundscahu se je Evropa končno zbrala in začela reševati dolžniške težave, medtem ko drugi levosredinski časopis Berliner Zeitung vidi "rojstvo Evropskega denarnega sklada". Veliko manj navdušen je konservativni Die Welt, ki je v naslovu izpostavil "še en reševalni sveženj".

Finančni časopis Financial Times Deutschland (FTD) je zapisal "Evropa lahko zaploska, vsaj z eno roko". Ob tem je napovedal vročo jesen, ko bodo morale odločitve voditeljev evroskupine začeti veljati.

Pri levosredinskem Süddeutsche Zeitung so prepričani, da vsaj "nihče ne more več podvomiti o sistemu" in če ne bi bilo pritiska, ki so ga ustvarile težave, impresivne reforme, za katere se je od pomladi odločil EU, ne bi nikoli ugledale luč sveta.

Če se je nemška kanclerka Angela Merkel v preteklosti spopadala s kritikami, da je v primeru grške dolžniške krize ukrepala prepočasi, pa pri Süddeutsche Zeitung zdaj ocenjujejo, da je "pustila svoj pečat na evru". Pri FTD-ju in Die Weltu menijo, da je vključitev zasebnih vlagateljev v nov reševalni sveženj njena zasluga.