Samo po sebi nobeno od teh vprašanj ni sporno. Uvedbi položaja zunanjega ministra EU z novo ustavno pogodbo ne nasprotuje nihče, jasno je tudi, da nadaljnja revizija prvega ustavnega dokumenta mora biti predvidena, saj besedilo mora ostati življenjsko. V praksi pa ostaja odprta še cela vrsta vprašanj.

Težava "dvojnega klobuka"
V položaju zunanjega ministra EU bosta združena položaja evropskega komisarja za zunanje odnose in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Problem je prav v njegovem t. i. dvojnem klobuku oziroma deljeni odgovornosti. Minister bo namreč član Evropske komisije in celo njen podpredsednik, vendar bo imel tudi zunanjepolitični mandat Sveta EU-ja.

Italijanski predlog
Italijansko predsedstvo unije je pri tem predlagalo, da naj bo zunanji minister EU obravnavan kot član Evropske komisije v vseh primerih, razen kar zadeva zunanjo in varnostno politiko EU-ja, predlagalo pa je tudi rešitve za vprašanje njegovega odstopa. Te so se po navedbah diplomatov za večino držav sicer pokazale kot sprejemljive, ne pa za vse.

Glavna nasprotnica sistemu je Velika Britanija, ki skupaj z Irsko, Švedsko in Slovaško nasprotuje tudi samemu nazivu zunanji minister EU-ja in bi raje ohranila naziv visoki predstavnik za zunanjo politiko unije.

Ustavna pogodba s križi in težavami
Kar pa se splošne revizije ustavne pogodbe tiče, je stanje obratno. Sledeč osnutku ustavne pogodbe bo prenova mogoča le ob sklicu medvladne konference, soglasju in ratifikaciji v vseh članicah, s čimer se strinja večina sedanjih in prihodnjih članic. Te zato niso izrazile nobenega razumevanja za predlog predsedstva, da bi se določene dele pogodbe - npr. o Unijinih politikah - lahko spreminjalo tudi po lažjem sistemu.

Po navedbah diplomatov bi bila ta rešitev sprejemljiva le za nekatere ustanovne članice, predvsem Francijo in Belgijo. Precej bolj razdeljene pa so države glede drugih dveh mehanizmov za spreminjanje ustave, to je posebnih premostitvenih členov (t. i. "pasarelov") in splošnega premostitvenega člena, so še povedali diplomati. Pasareli naj bi na točno določenih področjih predstavljali podlage za morebitne spremembe v načinu odločanja o posameznem vprašanju in so z osnutkom ustave že predvideni, zato je nasprotovanje temu mehanizmu manjše, posebnega navdušenja pa ni bilo nad splošnim premostitvenim členom, so dodali diplomati.

Za Slovenijo predlog sprejemljiv
Za Slovenijo so kompromisni predlogi, ki jih je glede definicije položaja zunanjega ministra Evropske unije ter za prihodnje revizije nastajajoče ustavne pogodbe pripravilo italijansko predsedstvo povezave, načeloma sprejemljivi, je danes po koncu novega kroga medvladnih pogajanj o reformi EU v Bruslju dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Slovenija bo za predvideno sklepno fazo pogajanj o reformi, pravi minister Rupel, pripravila nekakšen opomnik oziroma seznam svojih najpomembnejših zahtev (t. i. ad memoire). "Ta ne bo presenečenje," je dejal in omenil zahteve po dvigu minimalnega števila mest v Evropskem parlamentu na članico, po načelu enega komisarja z glasovalno pravico na državo, po dvigu pogoja za strukturirano sodelovanje pri obrambi iz ene tretjine na polovico članic in za nekatere spremembe pri odločanju s kvalificirano večino.

Pogovori se bodo nadaljevali na konferenci
Ta krog medvladnih pogajanj je bil zadnji pred ministrsko konferenco 28. in 29. novembra v Neaplju, tik pred katero bo italijansko predsedstvo EU podalo končni kompromis v celovitem svežnju za dogovor o reformi. Kdaj natanko, sicer njegovi predstavniki niso napovedali, izpostavili pa so, da Rim ni opustil načrta, sledeč kateremu naj bi 25 držav soglasje o reformi doseglo na vrhu EU v Bruslju 12. in 13. decembra.

Zunanji ministri s Colinom Powellom
Zunanji ministri so imeli v Bruslju neformalne pogovore z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom. Vodje evropskih in ameriške diplomacije so govorili o razmerah v Iraku, Iranu, na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in na Balkanu, dotaknili pa so se še načrtov EU-ja za nadaljnji razvoj skupne obrambne politike.

Prav tako naj bi beseda tekla še o neširjenju orožja za množično uničevanje, boju proti terorizmu in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovorih s 25 ministri se je Powell ločeno sestal še z evropsko trojko na čelu z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem.

Rupel: Konstruktiven pogovor
Slovenski minister Dimitrij Rupel je pogovor označil za konstruktiven: "Ameriški državni sekretar je izpostavil potrebo po konzultacijah med ZDA in EU-jem, s čimer smo se vsi strinjali, saj več konzultacij pomeni manj sporov," je dejal.

Vodja ameriške diplomacije je v belgijsko prestolnico priletel iz Londona, kjer bo na uradnem obisku z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Prav visoki ameriški obisk v Veliki Britaniji je italijansko predsedstvo EU izkoristilo za pripravo obeh srečanj, kajti po prvotnih načrtih je bilo srečanje trojke EU - ZDA predvideno za 24. november v Rimu, klepet s 25 ministri pa sploh ni bil načrtovan.