Zunanji ministri članic Evropske unije so v Bruslju opravili nov krog pogajanj o ustavni pogodbi, vendar ključna vprašanja ostajajo odprta.

Pogajanja so se vrtela predvsem okrog najtežjega odprtega vprašanja, ki ostaja način sprejemanja odločitev v svetu Unije. Pomembno vprašanje je bilo tudi minimalno število poslancev na državo. Po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla velike države vztrajajo pri pomembnosti deleža prebivalstva.

Majhne in srednje velike enakomisleče države - vseh skupaj je 13, med njimi je tudi Slovenija - so tako vztrajale na simetriji dveh temeljnih kriterijev, čeprav konkretnih številk niso zagovarjale. Ustanovne članice v družbi še nekaterih drugih držav, med drugim Velike Britanije, so nasprotno zagovarjale definicijo, ki jo je v osnutku ustave podala že konvencija o prihodnosti EU-ja, po kateri naj bi bila dvojna večina opredeljena s polovico članic in 60 odstotki prebivalstva.

Čeprav brez konkretnih predlogov v tej smeri, se kompromis začenja iskati v bližini definicije, ki bi število članic postavila pri 55 odstotkih, delež prebivalstva pa pri 65 odstotkih, je bilo moč izvedeti. Pri tem pa razmišljanja tečejo tudi v smeri, da bi se posebej še omejilo število držav in delež prebivalstva, ki lahko odločitev preprečijo.

EU si je za cilj zadal, da dogovor o ustavni pogodbi doseže na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija.