Evropska komisija bo seznam kandidatov za arbitre po arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško predstavila v drugi polovici januarja.

To je napovedal evropski komisar za širitev Štefan Füle po pogovoru med slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in hrvaško kolegico Vesno Pusić v Bruslju. Iz kabineta evropskega komisarja so sporočili, da je bil današnji pogovor zelo konstruktiven in koristna priložnost za pogovor o modalitetah za oblikovanje tega seznama.

V skladu z arbitražnim sporazumom bi morala Evropska komisija obema pogodbenicama predložiti seznam uglednih mednarodno-pravnih strokovnjakov, s katerega bi nato v 15 dneh izbrali predsednika in dva člana arbitražnega sodišča. Če jima to v tem času ne bo uspelo, bo trojico s tega seznama namesto njiju izbral predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.

Evropska komisija bi morala po pričakovanjih seznam predati ob podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo 9. decembra lani, ko so v skladu z arbitražnim sporazumom začeli teči vsi postopkovni roki. Do danes tega Bruselj še ni storil in uradno ni znano, zakaj je nastala zamuda.

V petčlansko arbitražno sodišče, ki bo dokončno določilo potek meje med državama tako na kopnem kot na morju, sta državi že imenovali vsaka svojega člana. Slovenski član je Jernej Sekolec in hrvaški Budislav Vukas.

''Razumemo, da si želi komisar pred predajo seznama imeti prav to srečanje, kjer bi neformalno z obema ministroma preveril verjetno določene možnosti,'' je pred dnevi za novinarje dejal Žbogar, ki je tudi izjavil, da seznam arbitrov pričakuje ''enkrat januarja''. Hrvaška zunanja ministrica pa je za hrvaško televizijo dejala, da bi seznam imen arbitrov morala dobiti že decembra lani in da so roki, ki jih določa arbitražni sporazum že prekoračeni: ''Zdaj je čas, da prekinemo to prakso.''

Fülejev tiskovni predstavnik Peter Stano je dejal, da Evropska komisija ni ena od strank v sporazumu. Njena vloga je pomoč dvema državama pri izvedbi arbitražnega sporazuma.

Hrvaška in Slovenija še vedno nista rešili spora
Sicer pa je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve Hrvaški poslalo pismo, v katerem jo obvešča, da državama v enem mesecu ni uspelo podrobno opredeliti vsebine spora, kot to narekuje arbitražni sporazum.

Ta v drugem odstavku 3. člena pravi, da morata ''pogodbenici v enem mesecu podrobno opredelita vsebino spora. Če tega ne storita, arbitražno sodišče za določitev točnega obsega spora in zahtev glede meje na morju in kopnem med pogodbenicama uporabi predložene navedbe obeh pogodbenic.''Z zunanjega ministrstva so v sporočilu za javnosti še zapisali, da bo Slovenija ''podrobno opredelitev vsebine spora podala v svoji utemeljitvi, ki jo bo predložila arbitražnemu sodišču v skladu s prvim odstavkom 6. člena arbitražnega sporazuma''. Ta določa, da vsaka pogodbenica arbitražnemu sodišču v dvanajstih mesecih predloži memorandum, in sicer v roku, ki ga določi arbitražno sodišče.

Na vrsti memorandum
Prav tako ima v tem času vsaka pogodbenica pravico dati pripombe na memorandum druge pogodbenice. ''S tem je Slovenija zavarovala svoj interes glede podrobne opredelitve vsebine spora v arbitražnem postopku,'' so na koncu sporočila zapisali na MZZ-ju.