S hrvaškim podpisom pristopne pogodbe k EU-ju predvidoma 9. decembra se bodo začeli izvajati tudi postopki, predvideni za arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Proces se bo torej začel ravno v obdobju po volitvah, nova vlada pa bo močno vpeta v vodenje arbitraže že takoj od začetka, zato je pomembno, kakšno je stališče strank, ki bodo nastopile na volitvah, do arbitražnega sporazuma.

V SD-ju menijo, da arbitražni sporazum upošteva vitalni interes Slovenije, načelo pravičnosti in vse okoliščine za dosego poštene in pravične rešitve. Dodajajo, da ga je vladi Boruta Pahorja uspelo skleniti po 19 letih sporov s Hrvaško in številnih neuspelih poizkusih. Časa odločitve arbitražnega sodišča ne morejo predvideti, pričakujejo pa ugodno odločitev za Slovenijo.

Sporazum po prepričanju SDS-a predstavlja veliko in nepotrebno tveganje za slovenski teritorialni stik z odprtim morjem. Proces sklepanja sporazuma ni potekal transparentno in v iskanju skupnega konsenza, in če bi sami vodili ta proces, bi rešitev iskali v soglasju z drugimi političnimi strankami. Ne želijo pa vnaprej komentirati izhoda arbitraže.

Zares sporazum podpira
V Zaresu arbitražni sporazum podpirajo. Proces je bil po njihovem mnenju voden korektno, v zasledovanju interesov Slovenije. Pričakujejo ugodno odločitev arbitražnega sodišča za Slovenijo, do nje pa naj bi skladno z zahtevnostjo in obširnostjo dokumentacije prišlo v doglednem roku.

"Arbitraža bo morala določiti pravično mejo. Zahteva Slovenije bi morala biti, da meja poteka po kopnem, glede na to, da ni sporno, da je vedno izvrševala oblast nad celotnim Piranskim zalivom. Pa naj arbitraža določi, ali je to 20 ali 200 metrov od obale. Le tako si lahko zagotovimo izhod na odprto morje," menijo v DeSUS-u.

V primeru pravilno postavljenega oz. oblikovanega predmeta spora in vseh relevantnih dejstev, ki so na strani Slovenije, bi bil razplet za Slovenijo celo lahko ugoden, menijo v SNS-u. A glede na vse dosedanje dogajanje, kot pravijo, o tem močno dvomijo.

SLS: Ključna bo dobra priprava na arbitražo
SLS je arbitražnemu sporazumu nasprotoval, ker bo Slovenija na njegovi podlagi težko dosegla pravično mejo in teritorialni stik z mednarodnimi vodami. A ker so ga državljani potrdili na referendumu, bo, kot pravijo, ključno, da se Slovenija dobro pripravi z ustrezno opredelitvijo predmeta spora. Kritični so, ker zunanje ministrstvo to počne za zaprtimi vrati in brez sodelovanja DZ-ja.

V LDS-u sporazum podpirajo in menijo, da je bil v mandatu te vlade na tem področju dosežen velik napredek. Kdaj bo prišlo do odločitve, težko napovedujejo, pričakujejo pa, da bo arbitraža prinesla pravično in dokončno rešitev mejnega vprašanja med državama. Arbitražni sporazum je bil potrjen na referendumu in ga je treba zato spoštovati, zato ga v Demokratični stranki dela (DSD) podpirajo. Rešitev pa je mogoče pričakovati čez nekaj let, dodajajo.

Državljanska lista Gregorja Viranta opozarja, da arbitražni sporazum, čeprav potrjen na referendumu, predstavlja veliko tveganje, da bo Slovenija ponovno izigrana. A postopek pred arbitražo bo zadnja priložnost, da Slovenija uresniči svojo pravico do pravične kopenske in morske meje, zato napovedujejo samozavestno in argumentirano določitev vsebine spora ter pripravo čim boljšega memoranduma.

Arbitražni sporazum je pomemben dosežek slovenske vlade, ki je uredil napete odnose med sosedama, poudarjajo v Listi Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija in pričakujejo ugodno razsodbo arbitražnega sodišča za Slovenijo.

NSi: Arbitražni sporazum je za Slovenijo slab
"Arbitražni sporazum je za Slovenijo slab, saj je tveganje na slovenski strani neuravnoteženo s tveganjem na hrvaški," menijo v NSi-ju. Od arbitražnega sodišča vseeno pričakujejo, da bo Slovenija dobila dostop do mednarodnih voda, nova vlada pa si bo morala za to močno prizadevati, poudarjajo.

Proces sklepanja arbitražnega sporazuma je bil po prepričanju Stranke enakih možnosti voden zelo slabo. Kot pravijo, je bilo ves čas čutiti, da nimamo dolgoročne vizije, jasnih stališč in nismo izkazovali odločnosti v tem procesu, zato nam to ne more biti v korist. SMS - Zeleni pa poudarjajo, da je arbitražni sporazum zelo primeren način reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Upajo, da bo rešitev predvsem sprejemljiva za obe strani. V nasprotnem primeru spor ne bo trajno rešen, ampak se bodo vlade vedno znova soočale s tem vprašanjem, tako pri nas kot na Hrvaškem, opozarjajo.

TRS: Sporazum eden od pomembnih dosežkov zadnje vlade
Stranka slovenskega naroda opozarja, da sporazum postavlja Slovenijo v izrazito podrejen položaj, poleg tega pa je, kot trdijo, pravnoformalno neveljaven, saj je uporabljen napačen datum ozemeljskega stanja med državama, 25. junija 1991. Tega dne se je osamosvojila le Slovenija, Hrvaška pa šele 8. oktobra 1991, zaradi česar bi bilo treba sporazum razveljaviti.

V TRS-u so prepričani, da je bil arbitražni sporazum eden od pomembnih dosežkov zadnje vlade. Kot menijo, niti ni pomembno, kdaj bo arbitražno sodišče dokončno odločilo, bolj pomembno je, da se arbitraža res začne in da bo odločitev krepila povezovanje in sodelovanje s sosedo. Po besedah Zelenih Slovenije bi problem mejne razmejitve s Hrvaško v Piranskem zalivu morali zamrzniti za 99 let. V tem času bi se glave ohladile in bi našli tudi optimalno rešitev za ljudi, ki živijo v obmejnem pasu in si želijo dobrega sosedstva.

Stranka Gibanje za Slovenijo odgovorov na zastavljena vprašanja ni posredovala.