Noč zmaja
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je poročilo o pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU predstavil na izredni seji hrvaške vlade, ki so jo sklicali posebej za to priložnost, kar je bilo očitno znamenje, da v Zagrebu pričakujejo pozitivno poročilo.
V sporočilu za javnost pa so sporočili, da je poročilo po njihovem mnenju odsev realnega stanja, saj je Hrvaški uspelo izpolniti zahteve in dane zaveze iz časa pristopnih pogajanj. Skorajšnje članstvo Hrvaške v EU-ju je rezultat desetletnega strogega procesa, ki se je začel s hrvaško prošnjo za članstvo leta 2003. Po dozdajšnjih dosežkih se od Hrvaške še naprej pričakuje, da bo nadaljevala delo na področju vladavine prava, še posebej boja proti korupciji. Članstvo v EU-ju ponuja številne oprijemljive možnosti tako za Hrvaško kot za EU. Zdaj je čas, da se te priložnosti izkoristijo na način, ki bo koristil Hrvaški, regiji Zahodnega Balkana in celotnemu EU-ju.
Ocena Bruslja se glasi: "Komisija je prepričana, da bo Hrvaška 1. julija 2013 pripravljena na članstvo v EU-ju." Vseh zavez v celoti sicer na tej točki še ne izpolnjuje, a ji komisar Füle zaupa, da jih bo uresničila pravočasno.
Füle je ob tem zažugal, da od Hrvaške "pričakuje nadaljnje rezultate na področju pravne države, še posebej v boju proti korupciji".
V poročilu komisija ugotavlja, da Hrvaška "na splošno izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj, v vseh poglavjih, ter da je dokazala zmožnost izpolniti vse druge zaveze pravočasno, torej do vstopa".
Po presoji Bruslja je Hrvaška tudi izpolnila deset prednostnih nalog, ki jih je dobila v prejšnjem poročilu, objavljenem oktobra lani. Hrvaški mediji so jih poimenovali kar "deset božjih zapovedi".
Izpolnjene zahteve so povezane z ladjedelnicami Brodosplit, 3. maj in Brodotrogir, z izboljšanjem učinkovitosti pravosodnih mlinov in izvrševanja sodb, z vzpostavitvijo komisije za navzkrižje interesov, s sprejetjem zakona o dostopu do informacij in strategijo o migracijah, z dosego ciljev o zaposlovanju obmejne policije in s sprejetjem zakonodaje za zagotovitev izvajanja zakonodaje o policiji ter z izboljšanjem sposobnosti prevajanja in revidiranja pravnega reda Unije.
Pri eni nalogi komisija ni ocenila, da je že izpolnjena, ampak ugotavlja, da bo uresničena v zelo bližnji prihodnosti - vzpostavitev mejnih prehodov pri Neumu.
Poseben nadzor za Hrvaško
Komisija je v poročilu "pozdravila" podpis memoranduma Slovenije in Hrvaške marca letos, ki opredeljuje "vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja prenesenih deviznih prihrankov zagrebške podružnice Ljubljanske banke".
Hrvaška je prva država, za katero je Unija zaradi slabih izkušenj z Romunijo in Bolgarijo uvedla poseben mehanizem nadzora v obdobju po podpisu pristopne pogodbe pa do polnopravnega članstva, v sklop katerega sodi tudi današnje poročilo. Zato Zagreb računa na to, da posebnega nadzora po vstopu ne bo. Poročilo je Bruselj pripravil na pobudo in za članice Unije, ki imajo zadnjo besedo.
Pri nadzoru po podpisu pogodbe je bila komisija še posebej pozorna na tri najbolj problematična področja: konkurenca, pravosodje, pri čemer je Bruselj Hrvaško vseskozi opozarjal in jo še vedno opozarja na pomen boja proti korupciji, ter notranje zadeve, kamor na primer spadajo priprave na schengen in varovanje zunanje meje Unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje