"Nova zaščita žvižgačev bo spremenila pravila igre," poudarja evropska komisarka Vera Jourova.

Nedavne afere, kot so Dieselgate, Luxleaks, Panamski dokumenti in Cambridge Analytica, osvetljujejo pomembno vlogo žvižgačev v družbi z razkrivanjem nezakonitih dejavnosti, ki škodijo javnemu interesu, poudarjajo v komisiji.

Žvižgači lahko po navedbah komisije pomagajo razkrivati, preiskovati in kaznovati zlorabe zakonodaje EU-ja. Pomemben je tudi njihov prispevek pri zagotavljanju novinarjem, da igrajo temeljno vlogo v demokracijah, zato potrebujejo ustrezno zaščito, so poudarili.

Novinarji, ki so kopali pregloboko
Nova pravila za boljšo zaščito žvižgačev dolgujemo novinarjem, ki so kopali pregloboko, kot sta nedavno umorjena Maltežanka Daphne Caruana Galizia in Slovak Jan Kuciak, je poudarila Jourova.

Žvižgači ne bi smeli biti kaznovani zaradi razkritja nezakonitega ravnanja. A raziskave kažejo, da tretjina tistih, ki poročajo o napačnem ravnanju, izkusi maščevanje, na primer izgubijo službo ali ugled.

Komisija predlaga zaščito žvižgačev v primeru poročanja o kršenju zakonodaje EU-ja na področju javnega naročanja, finančnih storitev, pranja denarja, financiranja terorizma, varnosti proizvodov, varnosti v prometu, zaščite okolja, jedrske varnosti, varnosti hrane in krme, zdravja živali, javnega zdravja, zaščite potrošnikov, varstva podatkov in varnosti informacijskih sistemov.

Prav tako se predlogi nanašajo na kršenje evropske zakonodaje o konkurenci, davčnih pravil za podjetja in škodo finančnim interesom EU-ja. Ti ukrepi naj bi bili minimum. Komisija članice spodbuja, naj za zaščito žvižgačev storijo še več.

Nova pravila za delodajalce
Predlog komisije vključuje tudi nova pravila za delodajalce. Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi ali z letnim prometom nad desetimi milijoni evrov bodo morala uvesti notranje postopke za obravnavo poročanja žvižgačev. Nova pravila bodo veljala tudi za vse državne, regionalne in občinske uprave z več kot 10.000 prebivalci.

Ti postopki bodo morali vključevati jasne kanale poročanja znotraj in zunaj organizacije ob zagotavljanju zaupnosti. Podjetja in javne oblasti se bodo na poročanje žvižgačev morala odzvati v treh mesecih. Vsakršni povračilni ukrepi so prepovedani, izpostavlja komisija.

Velike razlike med članicami
Komisija je predlog predstavila, ker so trenutno v članicah Unije velike razlike. Le deset članic žvižgačem zagotavlja polno zaščito.

V Transparency International (TI) ocenjujejo, da je dolgo pričakovani predlog "ambiciozen in pogumen korak v pravo smer". Ob tem izpostavljajo velike razlike med članicami, na primer dobro zakonodajo na Irskem in praktično nobene na Cipru.

Tudi iz Evropskega parlamenta prihajajo pozitivni odzivi. Socialdemokrati (S&D) so poudarili, da na potrebo po evropski zakonodaji za zaščito žvižgačev opozarjajo že leta, in izrazili zadovoljstvo, da se je komisija končno odzvala. Evropski liberalci (Alde) ocenjujejo, da je predlog pomemben korak naprej. Tudi evropski Zeleni si lastijo zasluge za ta predlog in poudarjajo, da so to zakonodajo zahtevali že maja 2016 po izbruhu odmevnih afer, kot sta Luxleaks in Panamski dokumenti.

Evropski poslanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes poudarja, da je to "prvi, a zelo pomemben korak k zagotavljanju pravice vedeti, ko ravnanja različnih subjektov v javnem in zasebnem sektorju posegajo v polje javnega interesa". Opozarja na področja, ki jih bo še treba okrepiti, kot je možnost anonimnega poročanja, in upa, da parlament ne bo razvrednotil namena direktive.