Ti novi ukrepi bodo skupaj z že dogovorjenimi ukrepi za zmanjšanje odjema plina in električne energije, skladiščenje plina in prerazporejanje čezmernih dobičkov energetskega sektorja to zimo izboljšali stabilnost evropskih trgov plina.

V okviru mehanizma, ki bi se sprožil, ko bi bilo treba, bi vzpostavili dinamično omejitev cen za transakcije na nizozemskem vozlišču TTF, uporabljal pa bi se lahko tudi za druga evropska virtualna trgovalna vozlišča.

Kot je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, današnji predlog vsebuje zgolj načela, na katerih bo temeljil mehanizem. Ko jih bodo članice potrdile, pa bo komisija predstavila podrobnejši predlog. Ob tem je poudarila, da indeks za določanje cen plina, ki temelji na TTF-ju, ne odraža več realne slike na trgu.

Komisija zato predlaga tudi pripravo dodatnega indeksa za določanje cen v pogodbah, ki bo temeljil na trgovanju z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Ta indeks bo natančnejša osnova za transakcije z LNG-jem. Bruselj si bo prizadeval, da bi bil v veljavi pred naslednjo sezono polnjenja skladišč, torej do prihodnje pomladi. Do uveljavitve indeksa pa bo veljal zgoraj omenjeni mehanizem za omejevanje cen.

V skladu s predlogom uredbe bi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) prejela mandat za zbiranje podatkov o razmerah na trgih, nato naj bi podala oceno cen. Na podlagi tega pa bi do konca marca pripravili nov indeks.

Evropska komisija predlaga tudi uvedbo začasnega mehanizma za omejitev nihanja cen terminskih pogodb za elektriko in plin znotraj trgovalnega dne. To bo energetska podjetja zaščitilo pred velikimi dnevnimi dvigi cen in jim olajšalo pridobitev energije na srednji rok.
"Vozlišča za trgovanje z energetskimi terminskimi pogodbami bodo morala takšen mehanizem začeti uporabljati do konca januarja," je povedala evropska komisarka za finančno stabilnost Mairead McGuinness. Obenem komisija upravljavce vozlišč poziva, da v prehodnem obdobju uvedejo orodja, ki bodo imela podoben učinek.

Gre za neke vrste varovalke, ki preprečujejo nihanje cen, za kar se je zavzemala tudi Slovenija. Zaradi nihanja cen na trgu s terminskimi pogodbami imajo namreč številna podjetja težave z zagotavljanjem likvidnosti, saj morajo dobaviteljem za izpeljavo terminskih pogodb v času nihanja cen zagotavljati likvidnostna sredstva.

Zato je komisija danes ločeno sprejela še dva delegirana akta. Z enim se za nefinančna podjetja prag, nad katerim je potrebno zagotavljanje jamstev za izpeljavo terminskih pogodb, dviguje s trenutnih treh na štiri milijarde evrov, je pojasnila McGuinness. Z drugim pa se začasno širi nabor sredstev, ki jih je mogoče uporabiti kot jamstva.

Komisija je danes predlagala tudi ukrepe na področju skupnega naročanja plina v okviru skupne evropske platforme. Med temi je obvezno sodelovanje pri zbiranju povpraševanja po plinu na ravni EU-ja za najmanj 15 odstotkov zmogljivosti evropskih skladišč, kar je po besedah evropske komisarke za energetiko Kadri Simson 13,5 milijarde kubičnih metrov plina. To je toliko, kot Slovenija, Grčija in Hrvaška porabijo skupaj, je ponazorila.

Novi predlogi za spopadanje z energetsko draginjo pa vključujejo še ukrepe na področju solidarnosti med državami članicami. Predlog predvideva pripravo standardnega sporazuma, v skladu s katerimi bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma. Trenutno je med članicami sklenjenih šest tovrstnih sporazumov, enega sta sklenili Slovenija in Italija.

Predloge bodo na vrhu v Bruslju, ki bo v četrtek in petek, najprej obravnavali voditelji držav članic, prihodnji torek pa še ministri za energetiko. Predsednica komisije od voditeljev pričakuje strateške usmeritve, s pristojnimi ministri pa bodo nato razpravljali še o podrobnostih.

Izrazila je prepričanje, da bodo voditelji dosegli dogovor o teh predlogih, saj so s članicami tesno sodelovali pri pripravi. "Pri ključnih vprašanjih je prišlo do velikega zbližanja stališč," je povedala.

V predlogu uredbe medtem ni ukrepa za ločitev cen plina od cene elektrike, ki ga je komisija omenjala v svojih dokumentih, vendar pa ostaja nekaj odprtih vprašanj, je pojasnila von der Leyen. Evropska komisija je sicer danes predstavila še akcijski načrt za digitalizacijo energetskega sektorja. Ta vključuje napotke, kako lahko nove tehnologije prispevajo k učinkovitejši rabi energije, olajšajo vključitev obnovljivih virov energije v omrežje, potrošnikom in energetskim podjetjem pa pomagajo zmanjšati stroške.

Medtem je državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin na zasedanju Sveta EU-ja za splošne zadeve v Luksemburgu pozval k sprejetju odločnih in konkretnih ukrepov na ravni EU-ja glede cen energije in njihovega vpliva na državljane in podjetja.

"Moramo uveljaviti začasno posredovanje na trgu za velika podjetja in vzpostaviti dinamični cenovni koridor za zemeljski plin," je poudaril Štucin. To bi po njegovih besedah državam članicam pomagalo ublažiti inflacijske pritiske, zagotovilo okvir v primeru morebitnih motenj v oskrbi in preprečilo špekulacije.