Voditelji so v Pragi poleg razprave o ruski agresiji na Ukrajino največ časa namenili ukrepom za blažitev energetske draginje.

"Pozitivno je, da članice želijo evropske rešitve, ne želijo po nacionalnih poteh, kar bo precej dražje," je po današnji razpravi povedal češki premier Peter Fiala, ki je gostil neformalno srečanje voditeljev držav članic EU-ja.

Skupni evropski pristop je po mnenju voditeljev potreben tudi pri omejevanju cen plina, pa je povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Vsi razumemo, da ne moremo imeti 27 nacionalnih rešitev, ampak da bomo s skupnim pristopom premagali izzive. Potrebujemo usklajevanje na ravni EU-ja," je poudaril.

Sorodna novica Zelenski poziva voditelje EU-ja: Rusiji ne sme uspeti, da Evropejce pahne v energetsko revščino

Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo EU skušal zagotoviti več sredstev za pomoč državam, da bi te zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. "Prizadevali si bomo za dodatna sredstva na evropski ravni, da bi imele vse države članice enake možnosti za investiranje v času prehoda," je dejala na novinarski konferenci po vrhu. Ob tem je dejala, da bo komisija v prihodnjih tednih predstavila natančnejše ukrepe glede porabe energije. Kot je dejala, je pomembno, da se izognejo delitvi enotnega evropskega trga, izjemnega pomena je, da bo povezava do prihodnje pomladi skupaj kupovala plin.

Že pred današnjim vrhom je predsednica Evropske komisije poudarila, da danes ne bodo sprejeli odločitev, temveč je srečanje priprava na formalni vrh EU-ja čez dva tedna. Dejala je še, da so članice Unije pripravljene razpravljati o tem, kje postaviti kapico za cene zemeljskega plina. Je pa to le prvi korak.

Večina držav članic sicer podpira uvedbo cenovne kapice na uvoz plina, a so med njimi različni pogledi glede podrobnosti: med drugim, ali bi veljala cenovna kapica za ves plin, ali bi se uvedel "dinamični koridor", ali bi se določila cenovna kapica le za plin, ki se uporablja za elektrarne, in ali bi veljala cenovna kapica le za ruski plin. Evropski voditelji o tem brez preboja razpravljajo že več tednov, so pa dosegli dogovor o drugih skupnih korakih za pomoč pri blaženju energetskega krča zaradi visokih cen, zaradi katerih državam grozi recesija.

"Vsi se strinjamo glede nižanja cen energije, toda ni dogovora, kakšne instrumente naj bi za to uporabili," je dejal poljski premier Mateusz Morawiecki. Tudi irski premier Michael Martin je pritrdil, da bo pred dogovorom treba opraviti še veliko dela.

Odhajajoči italijanski premier Mario Draghi je dejal, da bo Evropska komisija na naslednjem srečanju voditeljev EU-ja 20. in 21. oktobra pripravila širši sveženj kratkoročnih ukrepov za znižanje cen in dolgoročnih ukrepov za preobrazbo trga električne energije.

Cenovna kapica je eden od ukrepov, o katerih razmišljajo evropske države. Cene električne energije ostajajo več kot 200 odstotkov višje kot na začetku septembra 2021.

Nemčija, Danska in Nizozemska nasprotujejo cenovni kapici, skrbi jih, da bi to otežilo nakup plina, ki ga potrebujejo njihova gospodarstva, in spodkopalo prizadevanja za znižanje porabe, k čemur te dni spodbuja vrsta držav članic.

Poljska je Nemčiji očitala sebičnost. Scholz: Razjasnili smo nesporazume.

Poljska je bila zelo ostra do Nemčije in njenega načrta, da bodo v obliki subvencij nemškim podjetjem in gospodinjstvom pomagali z 200 milijardami evrov. "Najbogatejša država, najvplivnejša država EU-ja, skuša to krizo izkoristiti za pridobitev konkurenčne prednosti za svoja podjetja na skupnem evropskem trgu. To ni pošteno, to ni način, na katerega bi moral delovati enotni trg," je bil oster Morawiecki.

Nemški kancler Olaf Scholz je po srečanju dejal, da je na vrhu razjasnil nesporazume glede omenjene pomoči, za katero je dejal, da je pravi ukrep, ki ga je treba sprejeti, ob tem pa dodal, da so tudi Francija, Nizozemska in druge države uvedle podporne ukrepe.

Češki premier Petr Fiala, ki predseduje Svetu EU-ja, je dejal, da so voditelji razpravljali o ločitvi cen plina od cen elektrike, govorili pa so tudi o sprostitvi dodatnih dovoljenj za ogljikove izpuste.

Golob: Dokončen korak naj bi bil narejen čez dva tedna

Kot je po srečanju poudaril slovenski premier Robert Golob, je bil danes narejen pomemben napredek pri iskanju skupne energetske rešitve za Evropo. Izhodišče za razpravo je bil zadnji predlog Evropske komisije, ki je po besedah premierja "velik korak v pravo smer", saj je vseboval tudi sklepe z včerajšnje okrogle mize na temo podnebnih, energetskih in okoljskih izzivov, ki jo je skupaj z islandsko kolegico vodil Golob. Predlog, ki je bil dodatno nadgrajen s konkretnimi koraki, je bil tako danes deležen širše podpore. "Ti koraki bodo pomembno vplivali na nižanje cen zemeljskega plina in elektrike ter pripomogli k nižanju inflacije in ohranitvi delovnih mest," je poudaril predsednik vlade.

Pred začetkom vrha je Golob sicer dejal, da pričakuje, da bo na današnjem srečanju glede energije narejen odločen korak naprej, dokončno usklajen pa naj bi bil čez štirinajst dni. "Mnenje pa je enotno, da moramo poseči na trg in doseči regulacijo cen, neko dinamično kapico. Poseg mora biti vseevropski in jasno skomuniciran," je izjavo premierja vlada objavila na Twitterju.

Kakšna bo kapica, sicer še razpravljajo, a Golob je poudaril, da je zelo pomembno že, da je soglasje glede tega zelo visoko. "Včeraj ni bilo nobenega nasprotovanja glede predloga za uvedbo kapice, mislim, da se vsi zavedamo, da bomo brez tega posega imeli velike težave v celotnem evropskem gospodarstvu." Dodal je, da bo z regulacijo poskrbljeno tudi za kandidatke članice, ki energijo večinoma uvažajo iz EU-ja. Tako bodo obvladljivi tudi njihovi stroški. "Sicer se bodo njihova gospodarstva prva sesula. Prav je, da poskrbimo tudi zanje," meni Golob.

Obenem pričakuje, da bo pogodba za dobavo plina iz Alžirije podpisana kmalu, pokrila pa naj bi tretjino slovenskih potreb po zemeljskem plinu za daljše obdobje, to je za tri teravatne ure zemeljske plina na leto.

Pred Praškim gradom, kjer poteka vrh, se je sicer zbralo nekaj deset protestnikov z ukrajinskimi zastavami in zastavami EU-ja. Ob prihodu predsednikov držav in vlad so vzklikali: "No veto, strong EU" (Ne vetu, močna EU) in "Stronger together" (Skupaj močnejši) ter nosili tudi napis Western tanks for Ukraine (Zahodni tanki za Ukrajino).

Pet ukrepov za boj proti energetski krizi

Von der Leyen je v pismu voditeljem za spoprijemanje z energetsko krizo predtem predlagala pet ukrepov, med njimi pripravo cenovne kapice za uvoz plina. V okviru tega ukrepa jim predlaga, naj razmislijo o omejitvi cen plina v povezavi z nizozemskim vozliščem TTF, na katero je trenutno vezano določanje cen plina v Evropi.

Cenovna omejitev bi veljala do uveljavitve dodatnega indeksa za določanje cen v pogodbah o nakupu plina, ki bi upošteval dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in je že v pripravi.

Golob je v četrtek dejal, da gredo predlogi Bruslja v pravo smer. Voditelji imajo čas za pripravo ukrepov do rednega vrha EU-ja, ki bo čez dva tedna.

Razprava o t. i. cenovnih kapicah za plin je bila sicer doslej po premierjevem mnenju nekoliko poenostavljena, saj niso vse kapice enake.