Ukrajinski predsednik je v govoru, objavljenem na njegovi spletni strani, izpostavil, da je Rusija Evropo napadla na več ravneh. V Ukrajini je začela vojno, ki je zaradi ukrajinskega ljudstva ne more prenesti še na druge dele Evrope, kot so baltske države, Poljska in Moldavija. Evropo je pahnila tudi v draginjo in na rob jedrske katastrofe.

"To so grozne okoliščine. A stojimo skupaj in se z vso močjo borimo," je poudaril Zelenski. "Vsi bi raje denar porabili za miroljubne cilje in socialne potrebe," je ob tem priznal. "A kdo in kaj bo lahko ščitilo takšne cilje in potrebe," je vprašal.

Evropa mora biti po njegovih besedah še posebej pozorna na zaščito svoje ključne infrastrukture, še posebej po sabotažah na plinovodih v Baltskem morju. Obenem je treba okrepiti sodelovanje med evropskimi državami, da si bodo pomagale med seboj in vsem Evropejcem zagotovile zadostne količine energije. "Rusiji ne sme uspeti, da Evropejce pahne v energetsko revščino ali pomanjkanje energije," je pozval ukrajinski predsednik.

Ključni izzivi so, kot je dejal, v Ukrajini. Prvi je zaščita energetske infrastrukture pred ruskimi napadi s sistemi zračne obrambe, poleg tega bi bilo treba Rusijo prisiliti, da privoli v zahteve Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in demilitarizira jedrsko elektrarno v Zaporožju. To je po besedah Zelenskega ključno za jedrsko varnost in tudi za izvoz ukrajinske električne energije, ki bo pozimi pomembna tudi za evropske države. Kot tretji izziv je izpostavil hitro obnovo infrastrukture, ki so jo med invazijo uničile ruske sile.

Zelenski se je tudi zahvalil članicam Unije, ker so sprejele osmi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto. "Moramo nadaljevati v tej smeri, smeri pritiska na ruski energetski sektor, glavni vir dohodka agresorske države," je poudaril ukrajinski predsednik.

Voditelji članic EU-ja, med njimi slovenski premier Robert Golob, so v Pragi najprej govorili o odzivu na rusko zaostrovanje agresije na Ukrajino ter nadaljnji vojaški, finančni, humanitarni in politični podpori tej državi, nato pa še o nadaljnjih ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo.

Borrel: EU mora povečati sredstva za vojaško pomoč Ukrajini

"Voditelje bom prosil, naj podprejo predlog za novo tranšo Evropskemu mirovnemu instrumentu za nadaljevanje vojaške podpore Ukrajini, tudi za misijo za usposabljanje," je ob prihodu na vrh dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Dodal je, da bo voditeljem predlagal, naj namenijo več denarja za vojaško podporo Ukrajini.

Borrel je v sredo izrazil upanje, da bodo še ta mesec uradno zagnali misijo za usposabljanje ukrajinskih sil, in napovedal okrepitev vojaške, finančne in politične podpore Kijevu. Hkrati je izrazil pripravljenost za iskanje diplomatske rešitve krize, če se bodo pojavile okoliščine, ki bi to smiselno dopuščale.

Sorodna novica Voditelji EU-ja enotni glede pomoči Ukrajini, pri cenovni kapici za uvoz plina brez dogovora

Enotna obsodba ruske vojne

Energetska kriza in vojna v Ukrajini sta zaznamovali tudi razprave na četrtkovem prvem zasedanju Evropske politične skupnosti v Pragi, kjer je več kot 40 evropskih voditeljev enotno obsodilo rusko agresijo na Ukrajino. "Prvo sporočilo je, da smo dosegli enotnost med 44 evropskimi državami, ki so jasno obsodile rusko agresijo na Ukrajino in izrekle podporo Ukrajini. To je zelo pomembno," je po četrtkovem srečanju dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil tudi pobudnik oblikovanja EPS-ja. Macron vidi možnost sodelovanja pri več skupnih projektih, o katerih so se pogovarjali voditelji, ki so se med drugim strinjali, da morajo finančno pomagati Ukrajini pri krepitvi njene odpornosti.

Voditelji so govorili tudi o skupni strategiji za oskrbo z energijo. Veliko pa je bilo po besedah francoskega predsednika tudi strinjanje glede tega, da je treba zaščititi kritično infrastrukturo, potem ko je prišlo do poškodb na plinovodih Severni tok. Prav tako so poudarili pomen sodelovanja na področju kibernetske varnosti, je pojasnil Macron in med mogočimi področji sodelovanja omenil še migracije, pa tudi izobraževanje mladih.

Izmenjava gostiteljstva med članicami in nečlanicami EU-ja

Gostitelj srečanja, češki premier Petr Fiala, se je Macronu zahvalil za pobudo. "Dejstvo, da je sem prišlo 44 voditeljev, da bi razpravljali o prihodnjem sodelovanju, je pomemben dosežek," je povedal. Fiala, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja, je napovedal, da bo naslednje srečanje potekalo spomladi v moldavski prestolnici Kišinjev. Za Moldavijo pa bosta zasedanji gostila Španija in Združeno kraljestvo. Kot gostiteljice se bodo tako predvidoma izmenjavale nečlanice in članice EU-ja.

Moldavska predsednica Maia Sandu je dejala, da se že veselijo, da bodo lahko gostili naslednje srečanje, da bi poglobili sodelovanje z EPS-jem. "Za močnejšo in odpornejšo Evropo si je treba stalno prizadevati," je poudarila na skupni novinarski konferenci z Macronom in Fialo.

Na prvi vrh EPS-ja so bili povabljeni voditelji vseh 27 članic EU-ja in 17 drugih evropskih držav. Med temi so voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine, Turčije in Združenega kraljestva. Na prvem zasedanju je od 44 voditeljev manjkala le danska premierka Mette Frederiksen.