Sporočilo evroskupine je skladno z oceno Evropske komisije, ki je Slovenijo ob objavi proračunskega mnenja opozorila na nujnost izvedbe začrtanih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja ter pozvala k pospešitvi strukturnih fiskalnih ukrepov - zlasti sprejetja zakona o fiskalnem pravilu in priprave celovitega pregleda javnih izdatkov v zdravstvu.

Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo, torej zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja, je naslednje leto. Prenos fiskalnega pravila v nacionalne zakonodaje zahteva fiskalni pakt. Fiskalno pravilo namreč določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Občutno napredovanje
Za Slovenijo, ki se v družbi Italije in Hrvaške sooča tudi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, je pomembno še eno sporočilo, da so države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji pri soočanju s to težavo občutno napredovale. Komisija je sicer konec novembra odločila, da Slovenija in še petnajst članic potrebuje temeljito analizo makroekonomskega stanja, katere ugotovitve bodo znane marca.

Najbolj problematične so Francija, Italija in Belgija
Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov z evropskimi pravili države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili. Tveganja komisija ugotavlja v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in na Malti. Pretežno skladne s pravili so Slovenija, Estonija, Latvija in Finska. Proračuni Nemčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Slovaške pa so v skladu s pravili.

Najbolj problematične, Francija, Italija in Belgija, so dobile še tri mesece časa za ukrepanje, preden bo komisija na začetku marca odločila o nadaljnjih korakih. To kaže na premik političnega poudarka s fiskalne strogosti na spodbujanje rasti, čeprav v Bruslju takšno tolmačenje zavračajo in izpostavljajo pomen obojega. Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v vrednosti 0,2 odstotka BDP-ja; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.

Evroskupina sicer pozdravlja dejstvo, da članice zmanjšujejo primanjkljaje in stabilizirajo javni dolg kljub gospodarskim izzivom, a opozarja na nujnost nadaljevanja fiskalne konsolidacije, ki bo obenem zagotavljala spodbujanje rasti, ter strukturnih reform, zlasti rahljanje davčnega primeža, je sestanek povzel vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Podaljšanje posojila Grčiji
Sicer pa so finančni ministri držav v evroobmočju razpravljali tudi o Grčiji, ki se ji konec leta izteče evropski program. Ker se posojilodajalci in grške oblasti še niso dogovorili o ukrepih, ki jih morajo izvesti v sklopu obstoječega programa, so ji ministri za dva meseca pripravljeni podaljšati program posojila, a morajo Atene za to zaprositi.

Zapleta se, ker trojka posojilodajalcev zahteva zapolnitev vrzeli v proračunu za prihodnje leto, ki po njeni oceni znaša od dve do tri milijarde evrov, grške oblasti, soočene z grožnjo predčasnih volitev, pa zavračajo dodatne varčevalne ukrepe. To onemogoča sprostitev zadnje tranše posojila v vrednosti 1,8 milijarde evrov v sklopu veljavnega programa in tudi dogovor o nadaljnjih korakih - po pričakovanjih bo to previdnostno posojilo, saj "čist" izstop Grčije iz programa ni mogoč. Edina možnost, ki preostane, je tako "tehnično podaljšanje" obstoječega programa pomoči. A tudi pri tem se je zapletalo. V Atenah so ga namreč želeli podaljšati za mesec ali dva, trojka za dlje časa, a na koncu so popustili Grčiji.

Konec leta se Grčiji izteče le evropski del programa posojila, ki naj bi v prihodnjih dveh letih od Mednarodnega denarnega sklada dobila še 12,6 milijarde evrov pomoči. Prvi evropski program pomoči za Grčijo, dogovorjen maja 2010, je predvideval do 110 milijard evrov posojil v treh letih. Drugi program, dogovorjen februarja 2012, pa 130 milijard evrov, vključno z neporabljenimi sredstvi iz prvega programa. Poleg tega so članice evrskega območja danes dokončno potrdile instrument, ki v skrajnem primeru pod strogimi pogoji omogoča neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskega reševalnega sklada (ESM). Sredstva so omejena na 60 milijard evrov.

350 milijonov evrov posojila Cipru
Evrsko območje je sicer danes odobrilo tudi 350 milijonov evrov posojila Cipru. Dozdajšnja pomoč tej državi iz ESM-ja tako znaša 5,7 milijarde evrov. Preostanek od devetih milijard evrov pomoči Cipru bo ob izpolnitvi pogojev izplačan v četrtletnih obrokih do leta 2016.