Finančni minister Dušan Mramor je opoziciji predstavil predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Predlog je sam označil za "smiseln", opozicija pa pogreša konkretne številke.

Po predstavitvi v prostorih državnega sveta je Mramor dejal, da je izvedbeni zakon, ki ga je pripravila vlada premierja Mira Cerarja, v skladu z evropskim paktom o stabilnosti in rasti, poleg tega pa omogoča fleksibilnost in daje več prostora za proticiklično ekonomsko politiko ter omogoča več prilagodljivosti, meni minister.

"Moramo se namreč zavedati, da denarne politike nimamo več, zato za hitro odzivanje na gospodarske šoke oziroma izjemne okoliščine potrebujemo vsaj še del fiskalne politike," je opozoril. Preden se ne pogovori z vsako posamezno poslansko skupino, težko napoveduje, ali bo prejel tudi potrebne glasove opozicije.

Koalicija za sprejetje zakona potrebuje namreč podporo vsaj dela opozicije, saj je za njegovo potrditev v DZ-ju potrebnih 60 glasov. Najbolj gre na tu računati na pet poslanskih glasov NSi-ja in štiri ZaAB-a, saj je SDS vložil tudi svoj predlog izvedbenega zakona, ZL pa načelno nasprotuje fiskalnemu pravilu in bi ga črtal tudi iz ustave. Z dvema opozicijskima poslanskima skupinama naj bi se Mramor sešel danes, še z dvema pa predvidoma v sredo.

Koalicija poenotena
Koalicija se je o osnutku zakona o izvedbi fiskalnega pravila poenotila že prejšnji teden. Takrat je vlada obravnavala osnutek zakona, ki bo opredelil način izvajanja tega ustavnega pravila o izravnanih javnih financah.

Ker se je najprej zdelo, da želi koalicija opoziciji osnutek predstaviti šele po sprejetju na vladni seji, je opozicija glasno negodovala, zato se je koalicija nazadnje odločila, da z besedilom najprej seznani opozicijo, potrdila pa naj bi ga predvidoma na seji v tem tednu.

NSi bo še premislil
Gre za "izjemno pomembno stvar in ne bi se radi odločili na prvo žogo, ker bo to vendarle odločalo tudi o prihodnosti Slovenije", je poudaril vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin in dodal, da bi se v poslanski skupini radi posvetovali in prepričali, ali so Mramorjevi argumenti pravi.

Kot je pojasnil, so na prvi pogled stvari videti bolj ohlapne in puščajo več manevrskega prostora od različic, ki so se usklajevale doslej. Minister jim je pojasnil, da država nima vpliva na denarno politiko in je fiskalna politika edino, s katerim lahko določene stvari popravi, zato je vendarle treba proračunu dopustiti nekaj fleksibilnosti, je povzel vodja poslancev NSi-ja.

S predlagano rešitvijo glede fiskalnega sveta so zadovoljni, saj tričlanska sestava sveta ne bi omogočala pretirane prerazporeditve odgovornosti.

ZL: nesprejemljiv predlog
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je spomnil, da je ZL že od vsega začetka nasprotoval fiskalnemu pravilu. Ocenil je, da je aktualni predlog vendarle boljši od prejšnjega, t. i. švicarskega modela. Vladi namreč pušča nekaj več fleksibilnosti oz. manevrskega prostora pri vodenju proračunske politike, kar je pomembno pri spopadu s krizo.

Preden pa se poslanka skupina ZL-ja dokončno izreče o predlogu, pričakuje dodatna pojasnila, saj želijo natančno vedeti, kakšni bi bili učinki fiskalnega pravila na bruto družbeni proizvod (BDP) in zaposlenost. Poleg tega je po njegovih besedah treba znova proučiti, ali je rešitev, ki jo predlaga vlada, optimalna glede na zaveze do mednarodne skupnosti ali pa si lahko Slovenija izbori še dodatni manevrski prostor.

SDS: Naš predlog je boljši
V SDS-u nad Mramorjevim predlogom niso navdušeni. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Jože Tanko, je predlog precej ohlapnejši od predloga njihove poslanske skupine. "Mi smo se tega lotili zelo resno, ukrepi morajo biti rigorozni, ker so tudi problemi izredno veliki," je dejal.

Vladni predlog predvideva tudi zamik uveljavitve zakona, kar je po Tankovem mnenju v nasprotju z ustavnim zakonom. Prav tako predlog, ki ga je danes predstavljal Mramor, po Tankovem mnenju daje fiskalnemu svetu preveliko vlogo.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je opozoril, da so z zapisom fiskalnega pravila v ustavo za začetek uravnoteženja javnofinančnih izdatkov in prihodkov določili leto 2015. SDS zato ne bo podprl izvedbenega zakona, ki bo v nasprotju z ustavo, zato Janša pričakuje, da si bo finančni minister Dušan Mramor do sestanka z njimi prebral zapisano v ustavi.

ZaAB: Predlog precej ohlapen
Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek je dejala, da je izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu zelo ohlapen in ne vsebuje konkretnih številk. V zakonu namreč ni več natančne formule, ki so jo prejšnji predlogi imeli.

Jurša: Največ možnosti v "levi in desni politični sredini"
Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša pa največ možnosti za podporo izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu, za katerega je nujna tudi podpora opozicije, vidi v "levi in desni politični sredini", saj bo "skrajno levo in skrajno desno zelo težko".

Jurša je spomnil, da je za nekatere predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu preveč ohlapen, medtem ko ga drugi označujejo kot ustreznega. Sam sicer meni, da so pri tistih, ki bi želeli bolj restriktiven zakon, v ozadju določeni interesi.

Po njegovih besedah se bo moral pri zakonu za izvedbo fiskalnega pravila finančni minister Mramor, ki zakon usklajuje z opozicijo, osredotočiti na tiste poslanske skupine, ki bi lahko predlog podprle. "S tistimi, ki bi zakon lahko podprli, se je treba čim več pogovarjati," poudarja vodja poslancev DeSUS-a.

Izvedbeni zakon bo določil izjeme
Fiskalno pravilo določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od tega načela se lahko začasno odstopi le v izjemnih okoliščinah za državo, kaj pa spada pod izjemne okoliščine, pa bo določal izvedbeni zakon.

Zakon naj bi predvidel tudi način izračuna višine odhodkov glede na gospodarska gibanja, korekcijski mehanizem, postopek sprejemanja srednjeročnega proračunskega okvira v DZ-ju in delovanje fiskalnega sveta, ki naj bi bedel nad uresničevanjem te ustavne določbe.

Predlog predvideva, da bi se strukturni primanjkljaj - torej primanjkljaj ob neupoštevanju učinkov gospodarskega cikla - zmanjševal postopoma, in sicer za po pol odstotka letno. Zakon naj bi veljal pri načrtovanju proračuna za leto 2016, Slovenija pa bi tako za odpravo strukturnega primanjkljaja po predvidevanju nekaterih potrebovala od štiri do pet let.