Analiza komisije bo tako po Rehnovih navedbah usmerila priprave nacionalnih reformnih programov, ki jih morajo države aprila posredovati Bruslju.
Evropska komisija je danes namreč ocenila, da 12 držav, med njimi tudi Slovenija, potrebuje poglobljeno analizo makroekonomskega stanja. Šele ta analiza bo pokazala, ali makroekonomska neravnovesja v teh državah obstajajo in ali so škodljiva, so pojasnili v komisiji.
Poleg Slovenije poglobljeno analizo potrebujejo še Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.
Dve možnosti, sicer kazen
Posamezna država mora Bruslju posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij z jasnim časovnim okvirom za njegovo izvedbo. Če dvakrat ne posreduje zadovoljivega načrta, je predvidena finančna kazen.

Dvofazni postopek finančnih sankcij sicer velja samo za države v območju evra. Če država ne bo izvajala načrta za odpravo neravnovesij, bo uvedena prva faza sankcij - obrestni depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V primeru vztrajnih kršitev bo to postala globa.

Drago delo in nepremičnine ter visoki dolgovi
Komisija je sicer v poročilu še zapisala, da so razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnem sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor ".

MF: Zavedamo se težav
Slovenija po navedbah finančnega ministrstva (MF) določila EU-ja o makroekonomskih neravnovesjih presega pri neto mednarodni investicijski poziciji in pri gibanju stroškov dela na enoto proizvoda.

Komisija ob tem izpostavlja predvsem sorazmerno visoko zadolženost zasebnega sektorja in potencialna neravnovesja pri cenah nepremičnin. Slovenija se zaveda težav zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, za reševanje katerih je v prvi vrsti odgovoren zasebni sektor oziroma lastniki podjetij, pojasnjujejo na ministrstvu.

Glede težav Slovenije pri gibanju stroškov dela na enoto proizvoda pa na ministrstvu poudarjajo, da sta ključnega pomena politika plač in dvig produktivnosti, kar namerava nova vlada rešiti prek politike spodbujanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je na srečanju na gospodarski zbornici poudaril, da je najprej treba zajeziti javno porabo, ko se bo pripravljal rebalans proračuna. Da je treba zajeziti proračunsko porabo in začeti krpati javnofinančno luknjo, se strinjata tudi vodja urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle in ekonomist Maks Tajnikar, je poročal TV Dnevnik.