letos 2,6-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu bo ta 1,9-odstotna, leta 2017 pa znova 2,5-odstotna.

Javnofinančni primanjkljaj bo po bruseljski napovedi počasi padal, in sicer letos naj bi bil 2,9-odstoten, prihodnje leto 2,4-odstoten, leta 2017 pa 2-odstoten. Tako bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. H gospodarskem okrevanju v Sloveniji prispevata zlasti povečanje izvoza in domačega povpraševanja, javne finance pa bo izboljševala tudi boljša makroekonomska klima, ugotavlja Evropska komisija (EK).

Prihodnje leto se bodo po izjemnem letošnjem in lanskem porastu občutno zmanjšale javne naložbe po koncu preteklega evropskega finančnega okvira, ko se črpanje evropskih sredstev znatno okrepi. Zaradi tega bo prihodnje leto nižja napoved gospodarske rasti, pri 1,9 odstotka, ki pa se bo v letu 2017 znova okrepila na 2,5 odstotka BDP-ja.

Evropsko gospodarstvo okreva
Evropsko gospodarstvo že tretje leto zmerno okreva, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih kljub svetovnim izzivom, ugotavlja Evropska komisija. Evrskemu območju za letos napovedujejo 1,6-odstotno, v prihodnjem letu 1,8-odstotno, leta 2017 pa 1,9-odstotno gospodarsko rast BDP-ja. Celotni Evropski uniji so napovedali za letos 1,9-odstotno, prihodnje leto 2-odstotno in leta 2017 2,1-odstotno rast.

H gospodarskemu okrevanju prispevajo nizke cene nafte, ugodna denarna politika in razmeroma šibka vrednost evra. Vpliv teh pozitivnih dejavnikov sicer bledi, ker se pojavljajo novi izzivi, kot je upočasnitev gospodarstev držav v razvoju in svetovne trgovine, negativno pa vplivajo tudi napete geopolitične razmere po svetu.

Izzivom navkljub Evropska komisija evropskemu gospodarstvu napoveduje počasno okrevanje tudi v prihodnjih dveh letih, še posebej zaradi boljšega stanja v zaposlovanju, boljših posojilnih pogojev, boljših razmer na finančnih trgih ter večjih naložb. Nekatere države bodo začele čutiti pozitivne vplive strukturnih reform.

Podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je pozval članice, naj izkoristijo začasne pozitivne okoliščine, izvajajo odgovorno politiko javnih financ ter okrepijo naložbe in izvedejo strukturne reforme za krepitev konkurenčnosti.

Vpliv begunske krize šibek, a pozitiven
Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je dejal, da se bo v prihodnjem letu brezposelnost znižala, prav tako se bo znižal fiskalni primanjkljaj. Izboljšave so vseeno zelo neenakomerne in prepočasne, opozarja, zlasti v evrskem območju. Glavne izzive vidi v nezadostnih naložbah ter visokem javnem in zasebnem dolgu, kar terja pogumno ukrepanje.

Komisar Moscovici tudi predvideva, da bo vpliv rekordnih prebežniških tokov na evropsko gospodarsko rast šibek, a pozitiven. Gospodarski učinek bo po njegovih besedah sicer močno odvisen zlasti od uspešnosti prizadevanj za integracijo prebežnikov v evropsko družbo, ocenjuje, da bi prebežniški tokovi do leta 2017 lahko evropski BDP povečali za od 0,2 do 0,3 odstotka.

Bruseljske analize zavračajo pogosto izražen splošni vtis, da bodo prebežniki negativno vplivali na evropsko gospodarstvo, saj so številke pokazale, da bo učinek pod določenimi pogoji ugoden, šibko pozitiven, sklene Moscovici.