Slovenija je pismo s pozivom komisiji k mediaciji poslala predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, prvemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu, podpredsedniku Valdisu Dombrovskisu in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Slovenija pričakuje, da bo komisija poziv k mediaciji sprejela, ker je v preteklosti že odigrala dejavno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado o vprašanju prenesenih deviznih vlog, poudarjajo v vladnem uradu za komuniciranje.

Komisija je po navedbah urada v preteklosti tudi že večkrat izrazila pripravljenost posredovati pri reševanju te problematike. Po mnenju Slovenije ima komisija ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani za uspešno izvedbo mediacijskega postopka.

Slovenija: Nadaljevanje postopkov je kršitev prava
Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti LB-ju in NLB-ju na Hrvaškem označuje kot kršitev evropskega in mednarodnega prava ter slovenskega ustavnopravnega reda. Poudarja, da je treba to vprašanje reševati v okviru nasledstvenih pogajanj.

Sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 namreč določa, da so jamstva federacije za devizne vloge nasledstveno vprašanje po nekdanjem SFRJ-ju. Poleg tega sta se državi z mokriškim memorandumom leta 2013 znova zavezali, da bosta rešitev poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj.

Urad predsednika: Odlašanje s prodajo lahko naredi slab vtis
V uradu vlade za komuniciranje še poudarjajo, da je hrvaško nespoštovanje obveznosti iz memoranduma z Mokric privedlo tudi do težav in zastoja v postopku prodaje NLB-ja.

Medtem viri v uradu predsednika republike opozarjajo, da bi nadaljnje slovensko odlašanje s prodajo NLB-ja lahko naredilo slab vtis v Bruslju, sploh ob pričakovanjih, ki jih ima Ljubljana glede uveljavitve arbitražne odločitve o meji s Hrvaško. Sprašujejo se, ali je imela vlada, ki opravlja tekoče posle, sploh pooblastilo, da brez širših posvetovanj zaprosi Bruselj za mediacijo.