Komisija je sporočila, da je sprožila postopek posvetovanja s članicami Unije o sankcijah, ki jih predlaga za Hrvaško zaradi kršenja evropske zakonodaje. Posvetovanja bodo trajala deset delovnih dni, v tem času pa lahko članice podajo svoje predloge in komentarje, ki pa za komisijo niso zavezujoči, tako da lahko po izteku tega obdobja ukrepa v vsakem primeru.

Sankcij Bruselj še ni uvedel, te naj bi sledile po pretečenem desetdnevnem obdobju, če hrvaške oblasti ne bodo ustrezno ukrepale. Komisija tako od Zagreba zahteva hitro in brezpogojno spremembo spornega zakona lex Perković, s katerim je Hrvaška le tri dni pred vstopom v Evropsko unijo omejila uporabo evropskega pripornega naloga, in spremembo zakonodaje v skladu z evropskim pripornim nalogom.

Predvidene sankcije vključujejo strožji nadzor Hrvaške in zamrznitev sredstev za njene priprave na vstop v schengensko območje.

Pusićeva pričakuje rešitve
Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je poudarila, da bo Bruselj ukrepe uveljavil le pod pogojem, da ne bodo uskladili "vsega, kar je potrebno uskladiti" glede evropskega pripornega naloga. "Ni konec, dokler ni konec," je dejala. "Pogovarjamo in dogovarjamo se o tej temi. Mislim, da bomo problem uredili, sicer pa mislim, da ga ne bomo reševali v medijih, temveč v svojem rednem delu," je dejala Pusićeva.

Ob tem je zanikala trditve novinarjev, da je vladna koalicija vprašljiva, ker imata s premierom Zoranom Milanovićem različna mnenja glede reševanja spora z Brusljem zaradi "lex Perković": "Sva na isti strani in bova ostala na isti strani. Ko bomo uredili problem, vas bomo obvestili. Zaenkrat o tem nismo razpravljali niti na vladi."

Milanović ne dovoli, da bi kdo pometal s Hrvaško
Ravno v torek se je na zadnje poteze Bruslja v zadevi lex Perković ostro odzval premier Zoran Milanović, ki je dejal, da ne bo nikomur dovolil, da bi pometal s Hrvaško in da je treba imeti več samospoštovanja, saj Hrvaška ni "rezervat za ptice". Povedal je, da Hrvaška spoštuje evropski priporni nalog, in spomnil, da je doslej izročila že približno 30 svojih državljanov.

Milanović je pojasnil, da je Hrvaška zakon o pravosodnem sodelovanju z državami članicami EU-ja 28. junija letos spremenila v skladu s hrvaškim prevodom evropskega pripornega naloga, saj so ugotovili, da je bil napačno preveden. Po njegovih besedah so tako kot Slovenija najprej prevedli, da je spremembe mogoče uveljaviti tudi po sprejetju okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje leta 2002, prav pa je bilo, da so spremembe lahko uveljavili zgolj ob sprejetju okvirnega sklepa leta 2002.

Spremembo naj bi uveljavili do julija 2014
Milanović je priznal možnost, da so lahko "napačno razumeli in povzeli", sicer pa da so pripravljeni na pogovor z Evropsko komisijo in morebitne popravke. Obenem je vztrajal, da bodo spremembo spornega zakona uveljavili 15. julija 2014, in poudaril, da vlada nikogar ne ščiti.