Naslednji, obsežnejši zakonodajni paket naj bi sledil še ta teden, spremembe pa naj bi začele veljati novembra.

Ponedeljkov predlog zakona spreminja obstoječo zakonodajo glede sodelovanja Madžarske z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf). Zagotovil naj bi, da bo Olaf deležen polne podpore madžarskih davčnih organov pri preiskavi projektov, financiranih s sredstvi EU-ja, in bo imel na terenu dostop do vseh potrebnih podatkov in dokumentov.

Poleg tega spreminja pravila glede delovanja skladov, ki upravljajo državno premoženje, ter jih izrecno obvezuje, da morajo za svoje projekte razpisovati javna naročila in zaostriti pravila glede konflikta interesov v svojih poslovodstvih.

Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti že vse od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem. Madžarska je prva članica EU-ja, proti kateri je Unija aprila sprožila postopek v okviru novega mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Evropska komisija je pretekli konec tedna državam članicam EU-ja predlagala, da se ta postopek nadaljuje in da se Madžarski zamrznejo evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov. Kot so pojasnili v Bruslju, je to zamrznitev 65 odstotkov obveznosti v okviru treh operativnih programov kohezijske politike, kar pomeni več kot tretjino madžarskih kohezijskih sredstev.

Komisija se je za to odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji, pregona primerov, povezanih z evropskimi sredstvi, ter preprečevanja konflikta interesov pri dodeljevanju evropskih sredstev javnim skladom. Pri tem gre za kršenje načel vladavine prava, ki pomenijo tveganje za proračun EU-ja.

Bruselj: Korak v pravo smer

Madžarska je čez poletje že predstavila 17 ukrepov, namenjenih naslovitvi tveganj za evropski proračun. Med temi so nov in neodvisen urad za integriteto, delovna skupina za boj proti korupciji, prilagoditev kazenskega zakonika, ki bo omogočila sodno presojo odločitev tožilstva, ter spremembe pravil za javne sklade na področju javnega naročanja.

S tem je po oceni komisije naredila korak v pravo smer, a zdaj mora napovedane ukrepe ustrezno opredeliti v zakonodaji in jih uveljaviti v praksi. Madžarska se je zavezala, da bo komisijo o izpolnitvi ključnih korakov za implementacijo zavez obvestila do 19. novembra.

V času do takrat bo komisija pozorno spremljala razmere in Svet EU-ja obveščala o morebitnih relevantnih elementih, ki bi lahko vplivali na njeno oceno, so pojasnili v Bruslju in obenem zaradi dogovorjene časovnice Svet EU-ja pozvali, naj rok za svojo odločitev podaljša z enega na tri mesece.

Za potrditev je potrebna kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 55 odstotkov držav članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Vendar pa po navedbah virov pri EU sploh ne bo prišlo do glasovanja in bo vsega konec 19. novembra.

Nato pa naj bi bil potrjen tudi madžarski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, saj ne bo več pomislekov glede vladavine prava na Madžarskem, so za STA še potrdili viri. Načrt je podlaga za črpanje 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19, ki jih Bruselj še vedno ni odobril.

Zapleti prihajajo v za Orbana zelo neugodnem času, saj se Madžarska spopada z visokimi stroški energije in inflacijo, poleg tega pa jo pestita šibek forint in upočasnjevanje gospodarstva. Zato naj bi bil premier zdaj precej bolj kot v preteklih letih pripravljen popustiti pod pritiskom Bruslja in izpolniti zahteve.

Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je danes ob prihodu na zasedanje ministrov EU-ja za splošne zadeve zatrdila, da je Madžarska močno zavezana, da uvede napovedanih 17 ukrepov. Kot je poudarila, ukrepi so, a je potreben čas za njihovo uveljavitev in implementacijo. Ta namreč med drugim zahteva vzpostavitev nove institucije, za kar je treba zaposliti novo osebje.

Članice bo ministrica zato, kot je napovedala, pozvala, da so "tolerantne, pozitivne, konstruktivne in zazrte v prihodnost" ter rok za odločitev podaljšajo na tri mesece. "Ker konec koncev je glavni cilj mehanizma preprečevanje, ne kaznovanje. Ker do zdaj Madžarski ni bil odvzet niti evro, in če bomo konstruktivni, niti ni nevarnosti za to," je še dejala.