Uradni govorec zunanjega ministrstva je na okrogli mizi o slovensko-hrvaški meji izrazil obžalovanje, ker je Hrvaška izstopila iz procesa evropskega komisarja za širitev, in meni, da ta odločitev ni dobra.

"Izkazalo se je, da Hrvaška tudi tokrat, tako kot v primeru sporazuma Drnovšek-Račan, tik pred ciljem ni zmogla dovolj moči za uspešen zaključek procesa in dosego kompromisne rešitve," je dejal Balažic in ocenil, da Hrvaška ni imela resnega namena, pogovarjati se v dobri veri, saj je pretekli teden v Bruslju "širila alternativne predloge za reševanje vprašanja meje, ki so spodkopavali Rehnovo pobudo". "V tem smislu lahko ponovno postavimo pod vprašaj kredibilnost Hrvaške," pravi.

Zdaj je po njegovih besedah na potezi hrvaška stran, saj je za nastali položaj odgovorna sama in verjetno ga lahko najhitreje razreši sama. Proces pogajanj o slovensko-hrvaški meji bi se ob posredovanju Evropske komisije lahko nadaljeval in tudi uspešno končal, ker je bil dosežen velik napredek in bila bi škoda, da bi šel ta napredek v nič, je še dodal.

Še en zadržek Slovenije
Slovenija je v torek v Bruslju izrazila zadržke zaradi prejudiciranja meje še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU-jem, in sicer pri zaprtju poglavja statistika. Skupno ima tako Slovenija zadržke pri skupno trinajstih poglavjih - devetih, ki so pripravljeni na odprtje, in štirih, pripravljenih za zaprtje.

Zadržek je bil izražen na delovni skupini za širitev v Bruslju iz enakega razloga kot pri vseh preostalih poglavjih - ker je Hrvaška po oceni Slovenije v pogajalska stališča za odprtje ali zaprtje teh poglavij vnesla elemente, ki prejudicirajo reševanje vprašanja meje.

Doslej je Hrvaška odprla 22 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU-jem. Dejansko se Hrvaška pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU-ja ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.