Carl Bildt, zunanji minister Švedske, ki julija prevzema predsedovanje EU-ju, je ob predstavitvi predsedovanja dejal, da nima načrta za rešitev slovensko-hrvaškega vprašanja. Ko so ga namreč vprašali, ali ima predsedstvo ideje za rešitev zastoja Hrvaške v pogajanjih z Unijo. "Ali nameravamo storiti kar koli? Odgovor je ne. To je dvostransko vprašanje in za reševanje dvostranskih vprašanj so odgovorne vpletene države. Ta vprašanja po našem mnenju ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj, vendar, kot vemo, jih," je odgovoril vodja švedske diplomacije.

Bildt je ob predstavitvi švedskih prednostnih nalogah predsedovanja še dejal, da je zdaj čas, da obe državi premislita, in "videli bomo, ali bo ta premislek nekoč prinesel kakršne koli rezultate".

Posledice za obe državi
Ko so ga novinarji vprašali, ali to pomeni, da Hrvaška ne bo končala pristopnih pogajanj do konca leta, kot je načrtovano, pa je Bildt odgovoril: "Ali sem lahko jasnejši glede Hrvaške? Ne, odgovor je ne. To bosta v prvi vrsti morali rešiti državi sami. Upam, da bosta premislili. Če bosta imeli kaj povedati, jima bom zelo rad prisluhnil. O posledicah, ki jih bo to imelo na Hrvaško ali Slovenijo, pa menim, da posledice bodo, tako za Hrvaško kot Slovenijo, na različne načine."

"V EU-ju se posluje s kredibilnostjo"
Viri pri švedskem predsedstvu niso želeli podrobneje pojasniti, kakšne naj bi bile posledice za Slovenijo, o možnosti odvzema glasovalne pravice Sloveniji pa so dejali, da je pravica do glasovanja državam zagotovljena s pogodbo EU-ja. Na vprašanje, kaj v tem sporu torej izgublja Slovenija, pa so odgovorili: "Kredibilnost." Dodali so, da je "kredibilnost valuta, s katero poslujemo znotraj Unije".

S tem se ne strinja slovenski zunanji minister, ki je dejal, da je bila Slovenija vedno kredibilna v tem, da si je prizadevala voditi proces tako, da bi pripeljal do rešitve. Sam je napovedal, da se bodo pogovori nadaljevali, vendar pa noben konkreten sestanek trenutno ni določen.

"Celoten problem ni nastal zaradi Slovenije, vsi sedaj že vejo, da je nastal zaradi teh dokumentov, ki so vnesli mejno problematiko v pogajalski proces. In ko je bilo to enkrat preneseno, je bilo potrebno začeti reševati mejno vprašanje," je dejal Žbogar.

Po njegovih besedah je bila Slovenija stalno verodostojna v tem, da je poskušala iskati rešitve, sprejemala rešitve, ki jih je Rehn predlagal, oziroma si prizadevala voditi proces, tako da bi pripeljal do rešitve. Žbogar si tako težko predstavlja, da bi kdo lahko očital Sloveniji, da si prizadeva za zaščito vitalnih interesov, kot gre v tem primeru.

Posledica je odprto vprašanje
Glede izjave Bildta o možnih posledicah za Hrvaško in Slovenijo, je Žbogar dejal, da ne ve, kakšne bi lahko bile posledice za Slovenijo. "Posledice bodo pač te, da bo mejno vprašanje še nekaj časa odprto, to so posledice za Slovenijo," je dejal minister.

Kot je še spomnil, je bila Slovenija v celotnem procesu stalno konstruktivna. "Iskali smo rešitev. Smo še vedno pripravljeni na iskanje rešitve. Tudi na zadnjem sestanku sem sam dejal, da sem pripravljen nadaljevati pogovore in to ostajamo še naprej," je dejal.

"Rehnova prizadevanja pokopana
Švedska bo vodenje 27-erice iz čeških rok prevzela prvega julija, bila pa je tudi članica predsedujoče trojke Unije, ki je sodelovala pri prizadevanjih evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega vprašanja. Na vprašanje, ali je teh prizadevanj zdaj konec, so švedski viri odgovorili pritrdilno: "Da."