V teoriji so si voditelji složni, da je skupno obrambo treba okrepiti, a v praksi so bolj zadržani. Tako je nemška kanclerka Angela Merkel znova poudarila, da mora "Evropa tesneje sodelovati".

Jasnejši je bil britanski premier David Cameron, ki vztraja, da morajo oborožene sile Velike Britanije ostati izključno pod njenim nadzorom in delovati v okviru zveze Nato in ne EU-ja. Poleg tega je zavrnil potrebo po skupnih zmogljivostih EU-ja: "Sodelovanje držav pri obrambnih besedah za zagotavljanje varnosti je smiselno ... ni pa prav, da ima EU zmogljivosti, vojske, letalske sile in drugo."

Države za obrambo dva odstotka BDP-ja
Razprave se je udeležil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je poudaril, da močna Evropa pomeni močan Nato in znova opozoril na obrambno vrzel med Evropo in ZDA.

Dejal je, naj Evropa več denarja nameni za obrambo in okrepi svoje zmogljivosti, saj sicer tvega razhod z ZDA. Cilj zavezništva je, da bi vsaka članica za obrambo namenjala dva odstotka BDP-ja. Izpolnjujejo ga le ZDA, Velika Britanija in Grčija, a glavna težava je velik razkorak med ZDA in evropskimi zaveznicami. V ZDA se vedno bolj krepi občutek, da so evropske zaveznice "priskledniki", tako da so njihova pričakovanja od današnjega vrha EU-ja velika.

Rasmussen je Evropo pozval predvsem k razvoju treh zmogljivosti: brezpilotnih letal, preskrbe z gorivom v zraku in težkega transporta.

Preskrba z gorivom v zraku je sicer ena najbolj kritičnih pomanjkljivosti zavezništva, kar je osvetlila nedavna Natova operacija v Libiji. Tudi pri tem je ogromen prepad med ZDA in evropskimi državami. Medtem ko imajo ZDA 470 letal za prečrpavanje goriva v zraku, jih imajo vse zaveznice skupaj le 65.

Evropa mora nujno ukrepati
Ob upoštevanju Natovega pravila, da nobena zaveznica ne bo k določeni vrsti zmogljivosti prispevala več kot 50 odstotkov, je jasno, da morajo evropske zaveznice nujno ukrepati za razvoj te zmogljivosti.

"Vsaka država ima samo ene sile in ene davkoplačevalce. Podvajanje je razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti. Zato potrebujemo več sodelovanja in usklajevanja v Evropi, čez Atlantik in med EU-jem in Natom," je še izpostavil generalni sekretar zavezništva.

Ideja kriznega sklada
Francoski predsednik Francois Hollande naj bi v okviru te razprave pozval k vzpostavitvi kriznega sklada EU-ja za vojaške operacije, kakršna je trenutno posredovanje Francije v Srednjeafriški republiki, a soglasja o tem ni pričakovati.