Voditelji 27 članic EU-ja so danes v Bruslju razpravljali o prihodnosti brez Velike Britanije - največ so govorili o tem, kaj pomeni Evropa več hitrosti in ali jo želijo spodbujati v prihodnje.

Vsi so ugotovili, da je Evropa več hitrosti dejstvo, kajti članice se znotraj Evrope različno intenzivno povezujejo, je pojasnil Cerar.

"Slovenija je udeležena prav v vseh oblikah poglobljenega sodelovanja. Smo v skupini najbolj integriranih članic, kar je vsekakor velika prednost za naš razvoj znotraj EU-ja," je poudaril.

Zato z vidika slovenskih interesov razprava o Evropi več hitrosti po Cerarjevih besedah ni nekaj, kar bi moralo Slovenijo skrbeti. "Nasprotno, to je razprava, v kateri lahko polno sodelujemo z lastno vizijo in idejami za skupni razvoj," je poudaril.

Cerar v tem konceptu ne vidi nevarnosti razgradnje EU-ja
Pri tem je po njegovih besedah pomembno zagotoviti, da se ne bi med nekaterimi članicami in državljani ustvarjala zaskrbljenost, da bi lahko Evropa več hitrosti pomenila, da bi šle nekatere države v razvoju naprej, druge pa bi zaostale ali bile izločene iz EU-ja.

"Ko se govori o ideji različnih hitrosti, se govori samo o tem, da se lahko članice samostojno odločajo, v katerem delu integracije EU-ja bodo ustvarile ožje sodelovanje," je poudaril Cerar. Pri tem je pomembno, da mora takšno sodelovanje soglasno potrditi celoten EU.

Slovenski premier v tem konceptu ne vidi nevarnosti razgradnje Evrope. Kot zelo pomembno poudarja, da tudi natančneje izdelan koncept več hitrosti ne sme pomeniti rahljanja Unije, ampak enotno Unijo, ki gre v isto smer, pri čemer lahko članice ubirajo različne poti, a ob soglasju vseh.

"Raje Evropa dveh hitrosti kot nobene hitrosti"
Koncept Evrope več hitrosti je namreč v ospredju priprav na 60. obletnico Unije, ki bo 25. marca v Rimu. Ideja ni nova, Unija dejansko že deluje po načelu več hitrosti, a v prihodnosti se načrtuje nadgradnja tega koncepta. Velika četverica - Francija, Nemčija, Italija in Španija - podpira nadgradnjo ideje Evrope več hitrosti, manj navdušenja je v vzhodnoevropskih državah, saj se bojijo, da bodo tako odrinjene na evropsko obrobje in da bodo drugorazredne članice.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes dejal, da s presenečenjem ugotavlja, da nekateri razumejo Evropo več hitrosti kot nekakšno novo železno zaveso, novo delitev na Vzhod in Zahod, kar nikakor ni namen.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da bo ključno sporočilo v Rimu "združenost v različnosti". Kanclerka, ki že vseskozi podpira idejo Evrope več hitrosti, poudarja, da je to realnost, ki jo že živimo na podlagi obstoječe zakonodaje.

Nadgradnjo koncepta Evrope več hitrosti podpirajo tudi tri manjše ustanovne članice Unije, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. "Raje imam Evropo dveh hitrosti kot Evropo nobene hitrosti," je danes v Bruslju dejal luksemburški premier Xavier Bettel.

Tudi francoski predsednik Francois Hollande poudarja, da članice Unije morajo imeti možnost napredovati hitreje in odločneje, če to želijo, pri čemer pa seveda ne smejo zapreti vrat drugim.

Pustiti vrata odprta tudi za druge
V osnutku elementov za pripravo rimske izjave je koncept Evrope več hitrosti opredeljen po načelu združene Unije, ki deluje skupaj, kadar koli je to mogoče, ter z različno hitrostjo in intenzivnostjo, ko je to potrebno.

Voditelji 27 članic naj bi se v Rimu zavezali k sodelovanju za spodbujanje skupnega dobrega na podlagi razumevanja, da se nekatere članice lahko na nekaterih področjih premikajo bliže, dlje in hitreje, a pustijo vrata odprta tudi za druge.

Rimska izjava naj bi sicer po Cerarjevih besedah vključevala opis dozdajšnjih dosežkov Unije, poudarek evropskih vrednot in opredelitev ciljev za prihodnost, pri čemer je največ razprave o ciljih.

Evropa mora biti varna in solidarna, to mora biti Evropa razvoja, ki se na vseh področjih modernizira in napreduje, to mora biti Evropa socialnih vrednot in enakih možnosti, je poudaril slovenski premier. Cerar je ob tem poudaril, da pričakuje v Sloveniji kakovostno in intenzivno razpravo o prihodnosti Unije 27 članic, ne le na vladni ravni, ampak tudi v parlamentu in civilni družbi, tako da bo lahko Slovenija prispevala s predlogi, kako je lahko Evropa še učinkovitejša, uspešnejša in boljša za državljane.

Schengen in evro sta že Evropa dveh hitrosti
Evropa sicer že deluje po načelu več hitrosti. Najočitnejša primera sta schengen in evro, a zakonodaja omogoča tudi možnost okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer je za napredek potrebno soglasje, vendar tega ni mogoče doseči, skupina članic pa kljub temu želi naprej.

EU se je do zdaj za okrepljeno sodelovanje odločil na štirih področjih - čezmejne razveze, patent, davek na finančne transakcije in premoženjska razmerja med zakonci ali partnerji iz različnih članic Unije. Pripravlja pa se tudi na okrepljeno sodelovanje pri vzpostavljanju evropskega javnega tožilstva. Voditelji so na tokratnem vrhu potrdili, da soglasja na tem področju ni mogoče doseči, kar utira pot do okrepljenega sodelovanja.

Slovenija je po Cerarjevih besedah v skupini 17 držav, ki so o tem pripravljene resno razpravljati in pod določenimi pogoji ta projekt tudi podpreti. To je dober primer zgodbe, kako se gradijo povezave okrepljenega sodelovanja, ki nikogar ne izključujejo in ne ovirajo delovanja Unije kot celote, je sklenil premier.