Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 Juncker vidi pet možnih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot doslej. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj.

Po prvem scenariju bi se Unija osredotočila na nadaljevanje sedanjega programa reform. Ta je po navedbah Komisije verjetno najtežje uresničljiv, saj je vrzel med besedami in obljubami ter dejanji in rezultati ogromna. Primer tega je dogajanje v povezavi s trgovinskim sporazumom Ceta med EU-jem in Kanado.

Drugi scenarij predvideva osredotočenje izključno na enotni trg, ker članice na vse več področjih ne morejo najti skupnega jezika. Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da prečkanje mej za poslovne namene in turiste postane oteženo zaradi rednih preverjanj. Težje bi bilo najti službo v tujini, prenos pokojninskih pravic v drugo članico ne bi bil zajamčen. Tisti, ki bi med bivanjem v tujini zboleli, bi morali plačati visoke stroške zdravstvene oskrbe.

Tretji scenarij predvideva "koalicijo voljnih". Nekateri govorijo o Evropi več hitrosti, drugi na čelu z Junckerjem o Evropi koncentričnih krogov. Gre za to, da tiste članice, ki hočejo več, storijo več, na primer na področju obrambe, notranje varnosti in socialnih zadev. Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da 15 članic vzpostavi enote policije in sodnikov za obravnavanje čezmejnih kriminalnih dejavnosti. Varnostne informacije bi se izmenjevale sproti, saj so nacionalne podatkovne baze med seboj popolnoma povezane, ponazarjajo v Komisiji.

Četrti scenarij predvideva manj ukrepanja, ki pa bi bilo učinkovitejše. Gre za to, da bi članice izbrale nekaj področij, na katera bi se osredotočile, na primer migracije in varnost, manj dejavna pa bi bila Unija na področjih, na katerih se zdi, da ne zagotavlja dodane vrednosti. Do leta 2025 bi to na področju migracij lahko pomenilo vzpostavitev enotnega azilnega urada, na področju varnosti pa na primer vzpostavitev nove evropske agencije za boj proti terorizmu, ki bi pomagala pri odvračanju in preprečevanju resnih napadov s sistematičnim sledenjem in označevanjem osumljencev.

Peti scenarij predvideva federalistični ustroj EU-ja po načelu storiti veliko več skupaj. To pomeni, da bi si članice na vseh področjih delile več pristojnosti in sredstev ter si prizadevale za več skupnega odločanja. Odločitve na evropski ravni se sprejemajo hitreje in so hitro izvršene, pravijo v Komisiji. Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da bi evropski reševalni sklad ESM postal Evropski denarni sklad, da bi evropski državljani v tujini uživali konzularno zaščito veleposlaništev EU-ja, ki bi v nekaterih delih sveta nadomestila nacionalna veleposlaništva, in da bi vse trgovinske sporazume EU sklepal in ratificiral v imenu 27 članic.

Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic. Od voditeljev članic Unije se pričakuje, da se do konca leta izrečejo o teh predlogih, na jubileju 25. marca v Rimu pa Komisija pričakuje podporo temu procesu. V Bruslju poudarjajo, da je to začetek, ne konec procesa.

Kritike v Evropskem parlamentu
Po predstavitvi Junckerjevih "petih odtenkov", kot so nekateri poimenovali možne scenarije, je bilo v Evropskem parlamentu slišati nekaj ostrih kritik. Vodja evropskih socialdemokratov (S & D), druge največje stranke v evropskem parlamentu, Gianni Pittella je izrazil razočaranje, saj so v časih težkih izzivov pričakovali jasen načrt za utrditev Unije.

Vodja evropskih liberalcev (Alde), nekdanji belgijski premier in zagrizeni federalist Guy Verhofstadt meni, da lahko prve tri scenarije takoj pozabimo, saj sta smiselna le četrti in peti. Dodaja, da Evropa določenih rešitev ne more najti, ker preprosto nima zmogljivosti za to.

Tudi slovenska evroposlanka Tanja Fajon iz S & D se strinja, da gre za pet ohlapnih scenarijev in prelaganje odločitev na članice: "Srca naših državljanov bomo osvojili le, če bomo imeli jasno vodenje, jasno vizijo in konkretne načrte za boljšo Evropo jutri. In upam, da jo bomo našli skupaj z državljani."

Po mnenju evropskega poslanca iz vrst evropskih zelenih Igorja Šoltesa EU ne sme v smer različne obravnave držav ter delitve v skupino jedra in obrobno periferijo. S tem bi privolili v drobljenje evropskega projekta v ekskluzivne klube držav in različne kategorije evropskih državljanov, kar ni prava pot, opozarja.

Razprava o procesih bo v Sloveniji
Junckerjevi predlogi nosijo tudi velik slovenski pečat, poudarjajo pri Komisiji. Slovenski prispevek se na primer kaže v poudarku pomena enake obravnave vseh članic in v poudarku, da si je treba prizadevati za enakomernejšo porazdelitev koristi globalizacije med prebivalstvom Unije. Slovenija bo tudi država, kjer bo Juncker sprožil razpravo o predlaganem procesu.

EU kot jedro s koncentričnimi krogi
Juncker vidi EU kot jedro s koncentričnimi krogi. Pričakovati je torej predloge, ki bi omogočili krepitev koncepta Evrope več hitrosti. Predlagal naj bi nekaj scenarijev, voditelji članic EU-ja pa naj bi do konca leta izbrali enega med njimi.

Drugače se moramo lotiti stvari
"Drugače se moramo lotiti stvari. Veliko več lahko storimo skupaj, vendar je čas, da si nehamo predstavljati, da lahko vsi skupaj počnemo isto stvar," je dejal Juncker konec prejšnjega tedna v govoru z naslovom Evropa – vizija prihodnosti.

Priprava novih scenarijev je prispevek Komisije k premisleku o Uniji ob praznovanju njene 60. obletnice 25. marca v Rimu, kjer sta bila pred šestimi desetletji podpisana temeljna dokumenta današnje unije, Rimski pogodbi.

Schengenski prostor in monetarna unija že Evropa dveh hitrosti
Pogodbe EU-ja članicam že omogočajo "potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti". Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje.

Poleg tega pravni red Unije skupini članic omogoča poglobitev integracije v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja na področju, ki terja soglasje, a tega ni mogoče doseči.

Unija se je za okrepljeno sodelovanje doslej odločila v štirih primerih: čezmejnih razvezah, enotnem patentu, davku na finančne transakcije ter premoženjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz različnih članic Unije.