Po Sloveniji je Češka druga članica iz nove generacije, ki ji je bilo zaupano predsedovanje Evropski uniji, hkrati pa Unijo vodi prva država, ki je bila nekoč del nekdanjega sovjetskega bloka. Pred prevzemom predsedovanja od Francije je Češka napovedala, da bodo njene prioritete gospodarska kriza, energetska varnost, glede zunanjih odnosov pa približevanje Hrvaške in Zahodnega Balkana EU-ju, vzhodno partnerstvo in čezatlantski odnosi. Pred nastopom predsedovanja je optimistično napovedala, da se ne boji, da bi jo francosko predsedovanje zasenčilo.

Plinska kriza in ofenziva na Gazo
Češka je takoj ob prevzemu predsedovanja prevzela tudi dve sporni zunanjepolitični vprašanji. Prvo je bila plinska kriza oziroma spor med Ukrajino in Rusijo glede cene plina, zaradi česar je bilo na nemilost ruske oskrbe obsojenih veliko članic Unije, tudi Slovenija. Že od začetka je bila pri tem Praga zelo previdna in je menila, da gre za "komercialni spor", zaradi česar ni želela ukrepati in tudi ne posredovati. Ko se je izkazalo, kako hude posledice ima lahko spor za celotno Unijo, se je oglasil sedaj že nekdanji češki premier Mirek Topolanek, ki je ustavitev oskrbe s plinom označil za nedopustno, hkrati pa ponudil pomoč pri iskanju rešiteve. V Moskvi je obiskal je tudi ruskega premierja Vladimirja Putina, a vse skupaj se je nadaljevalo v diplomatskem tonu, češko predsedovanje pa se ni postavilo na nobeno stran. Državi v sporu sta pozneje rešitev našli sami.

Druga ovira je bila izraelska ofenziva na Gazo, ki se je začela že štiri dni pred začetkom češkega predsedovanja. 3. januarja je za prvi češki spodrsljaj poskrbel Topolankov predstavnik Jirži František Potužnik, ki je glede izraelske akcije dejal: "Z našega stališča gre pri tem bolj za del obrambnih akcij Izraela. Kot razumemo, gre bolj za obrambno kot ofenzivno akcijo. To je stališče češkega premierja za predsedstvo EU-ja." Na te besede se je nato odzval zunanji minister Karel Schwarzenberg, ki je zatrdil, da to ni uradno stališče EU-ja in da je za izdajanje mnenja EU-ja med češkim predsedovanjem pristojno le njegovo ministrstvo. Potužnik pa je naredil še eno napako teden dni pozneje, ko je zapisal, da je Vladimir Putin ruski predsednik, in ne premier.

Balkan in vzhodno partnerstvo
Glede širitve se Češka prav tako vzpenja po visokih stopnicah. Če je bila ena izmed njenih prioritet ta, da Hrvaška napreduje v odpiranju novih poglavij pri približevanju Uniji, dejstva kažejo na to, da Zagreb in Ljubljana še vedno nista našli skupnega jezika glede načina reševanja spora, zaradi česar Slovenija, dokler ne bo vsaj soglasja o tem, ne namerava umakniti zadržkov za odprtje oz. dovoliti nadaljevanja nekaterih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške.

Hkrati tudi Srbija zaradi nizozemskih zadržkov ni nič bližje k uveljavitvi zamrznjenega, a že lani podpisanega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU-jem. Priložnost, da vzpostavi t. i. vzhodno partnerstvo, pa Praga še vedno ima. 7. maja naj bi namreč z Ukrajino, Moldavijo, Belorusijo, Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom v Pragi podpisali sporazum, ki bo okrepil gospodarsko sodelovanje med državami, hkrati pa tudi olajšal potovanja med njimi in povečal zanesljivost oskrbe z energijo.

Nad krizo brez skupnih potez
Glede gospodarske krize EU nima skupnega načrta. Topolanek je februarja ostro kritiziral članice evrskega območja, ki so po njegovih besedah najbolj škodile prav evru. Malo zatem je Evropska centralna banka objavila podatek, da je gospodarska rast v zadnjem četrtletju lanskega leta padla kar za 1,5 odstotka, kar je največji padec v vsej zgodovini evra. 4. aprila je Praga gostila evropsko-ameriški vrh. Tu spodrsljajev ni bilo, toda to srečanje je popolnoma zasenčil londonski vrh skupine G-20, ki je razpravljala o ukrepih za spopadanje z gospodarsko krizo.

Črn madež tudi Lizbonska pogodba
Češka kredibilnost je pod vprašajem tudi zaradi neratifikacije Lizbonske pogodbe, s katero naj bi se Unija reformirala. Pogodbe namreč še vedno ni potrdil senat, na potezi pa bo tudi evropskeptični predsednik Vaclav Klaus, ki je že grozil, da pogodbe morda ne bo podpisal, če bo dobila podporo v obeh domovih parlamenta.

Pika na i še vladna kriza
Danski zunanji minister Stig Moller je vladno krizo na Češkem opisal z besedami: "Težko je, če moraš govoriti v imenu celotnega EU-ja, pa v bistvu ne moreš govoriti niti v imenu svoje države." Njegov italijanski kolega Franco Frattini je dodal, da bo katastrofa, če bo Evropa ostala brez ugledne in dogovorjene linije, ironično pa je, da sta se morali prav ti dve državi v 90. letih prejšnjega stoletja spoprijeti s padcem vlade v času, ko sta predsedovali Uniji. To sta poleg Češke tudi edina primera v vsej zgodovini Evoprske unije, da je vlada padla med predsedovanjem EU-ju. Topolanka je tako zamenjal ekonomist Jan Fischer, ki pa svojega kabineta še ni sestavil.

Uspeh češkega predsedovanja bodo zaznamovale tudi volitve v Evropski parlament. Češka je napovedala, da bo volivce spodbujala z jasnimi rezultati, in ne z zapletenim govorjenjem, štiri mesece potem javnomnenjske raziskave kažejo, da bo udeležba nizka - nekje med 30 in 40 odstotki.

Janša: Začeli dobro, padec vlade pa zamuden
Za komentar češkega predsedovanja smo poprosili prejšnjega slovenskega premierja Janeza Janšo, ki je Uniji predsedoval v prvi polovici lanskega leta. Dejal je, da sicer dokončne ocene predsedovanja ni mogoče dati, ker je do predaje še dva meseca, da pa ji je verjetno menjavanje vlade preveč otežilo delo, da bi se lahko na koncu predsedovanja pohvalila z dobrimi rezultati. Kljub temu je dejal, da je predsedovanje dobro začela.

Miha Raičevič/ video: Marjetka Nared
miha.raicevic@rtvslo.si