"Z našim nedelovanjem tvegamo sposobnost refinanciranja države, zaradi česar bodo posledice takojšnje in resne," so zapisali pri Ciprski banki, največji komercialni bančni ustanovi na vzhodnosredozemskem otoku. "Obstaja neizbežna grožnja, da se Ciper pridruži podpornim mehanizmom Evropske unije," svari banka.

Ciper si evroobmočje še lahko privošči
Od začetka dolžniške krize v evroobmočju, ki je izbruhnila lani, sta Evropska unija in Mednarodni denarni sklad za reševanje Grčije, Irske in Portugalske že namenila skupno 382 milijard evrov. Reševanje Cipra k tej vsoti ne bi dodalo veliko milijard in ne bi resneje ogrozilo stabilnosti evra, a bi bil to nov velik psihološki udarec skupni evropski valuti.

Ciprsko gospodarstvo prispeva k skupnemu gospodarstvu 17 članic evroobmočja le skromnega 0,2 odstotka. Po ocenah bi Ciper nujno potreboval okoli dve milijardi svežega denarja, da bi nemoteno preživel leto 2011. Vendar si Ciper le stežka privošči "belo zastavo", saj bi to najverjetneje zadalo smrtonosni udarec finančnemu sektorju, ki predstavlja bistveni del otoškega gospodarstva. Tretja najmanjša država, katera valuta je evro, je dolga leta veljala za finančno in davčno oazo, kar je tudi pomembno prispevalo k njenemu razvoju in uspehu.

Prevelika prepletenost z Grčijo
Zaradi velike prepletenosti ciprskega gospodarstva z grškim se težave le še povečujejo. Največjim otoškim bankam Grčija dolguje več kot 5 milijard evrov. Prejšnji teden so v vodo padla še pogajanja vlade in opozicije o proračunskem "zategovanju pasu", hkrati pa je vlada podala odstop zaradi javnega nezadovoljstva po dogodkih 11. julija.

Eksplozija in uničenje elektrarne kaplja čez rob?
11. julija je na otoku eksplodiralo veliko vojaško skladišče v osrednji mornariški bazi Evangelos Florakis, pri čemer je umrlo 12 ljudi, za nameček pa je silovita eksplozija onesposobila največjo elektrarno na otoku Vassilikou. Izpad elektrarne je sprožilo veliko energetsko krizo, neposredna škoda zaradi uničenja elektrarne pa naj bi do konca leta presegla milijardo evrov. Evropska unija je zaradi nesreče vladi že obljubila neposredno denarno pomoč za prestrukturiranje ciprske energetike.

Centralna banka je po nesreči posvarilo vlado, da je reševanje s strani držav evroobmočja neizbežno, če ne bo temeljitih in predvsem hitrih reform. V ponedeljek je sledila nova slaba novica: proračunski primanjkljaj se je v prvi polovici leta povzpel že na 3,47 odstotka BDP-ja, medtem ko je lani znašal le 1,87 odstotka.

Nevaren prikriti javni dolg
Ciprski javni dolg uradno po Eurostatu znaša okoli 61-odstotkov BDP-ja, medtem ko je neuradno lani presegel mejo 100-odstotkov. Država si je v zadnjih letih redno sposojala denar od pokojninskega sklada, ki zaradi mlade demografske slike države še vedno prikazuje dobiček in je imel velike denarne rezerve. Tako je lani vlada pretočila 7,1 milijarde evrov, s čimer je skupni dolg Cipra ob koncu lanskega leta znašal 17,8 milijarde oz. 105-odstotka BDP-ja.