Na podlagi sklepov, sprejetih na vrhu EU-ja v Koebenhavnu decembra lani, ko je deset držav pristopnic - med njimi Slovenija - sklenilo pristopna pogajanja z EU-jem, naj bi Ciper iz strukturnih skladov prejel 59,48 milijona evrov, iz kohezijskega sklada pa še 54 milijonov evrov.

Pogajanja med EU-jem in Ciprom bodo temeljila na enotnem programskem dokumentu, ki ga je Nikozija posredovala Evropski komisiji kot podlago za pridobitev sredstev iz omenjenih skladov. Enotni programski dokument predstavlja dobro podlago za pogajanja, ki so pred nami. Zelo pomembno je, da izvedba programa uspe. Ne le zaradi države, uspeh bo dokaz dodane vrednosti, ki jo bo k temu doprinesel EU, je zapisal evropski komisar za regionalno politiko Michel Barnier v pismu, v katerem je Cipru predstavil stališča komisije o tem, kako naj se evropski denar v državi porabi. Ob tem se je Barnier zavzel za dosego čim hitrejšega dogovora, kar bi omogočilo uresničevanje projektov na terenu.

Strukturna sredstva predvsem za manj razvite
Sredstva iz strukturnih skladov naj bi država namenila predvsem manj razvitim regijam, njihovi hitrejši gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in modernizaciji sistema izobraževanja. Posebna podpora je predvidena tudi za ribiški sektor. Sredstva iz kohezijskega sklada pa naj bi bila namenjena tudi okoljskim in infrastrukturnim projektom.

EU je pogajanja o porabi sredstev iz strukturnih skladov že začel s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Estonijo, Latvijo in Litvo. Slovenija naj bi skladno z dogovorom iz pristopnih pogajanj z EU-jem za obdobje od leta 2004 do konca leta 2006 iz strukturnih in kohezijskega sklada dobila 405,4 milijona evrov finančne pomoči, od tega 236,8 milijona evrov iz strukturnih skladov in 168,6 milijona evrov iz kohezijskega.