Alarmantno opozorilo je izrekel sekretar na ciprskem finančnem ministrstvu Kristos Patsalides na zasedanju parlamentarnega odbora za finančne in proračunske zadeve, kjer so razpravljali o prošnji ciprske vlade za denarno pomoč dobičkonosnim organizacijam v delni državni lasti.

Gre za ciprskega nacionalnega telekomunikacijskega ponudnika Cyta in agencijo CPA, ki je odgovorna za nadzor in pregled nad pristanišči ter pristaniškimi objekti.

Omenjena polavtonomna organa je ciprska vlada zaprosila za pomoč, da bi državi krila stroške, ki so vezani na izplačilo 12. in 13. plače v javnem sektorju.

CPA bo vladi priskočil na pomoč s posojilom 38 milijonov evrov, če bo potrebno, pa bodo prispevali še 12 milijonov evrov. Cyta bo vladi posodila 100 milijonov, ki jih bo vzela v pokojninskem skladu zaposlenih, kar je že močno razburilo zaposlene v tej organizaciji.

"Če vlada ne bo dobila teh dodatnih finančnih sredstev, bomo v prihodnjih dneh govorili o plačilni nesposobnosti države," je dogajanje komentiral sekretar Patsalides.

Po njegovih besedah bi to za seboj potegnilo tudi omenjeni organizaciji, saj bi sledilo znižanje bonitetne ocene Cipra na raven delnega bankrota, s čimer bi državna jamstva za njuna posojila postala nična.

Manjka še 250 milijonov evrov
Sekretar je pozval k zavedanju kritičnosti položaja države in k potrditvi posojil, saj so bile vse preostale alternative že izrabljene ali pa jih ni mogoče uresničiti.

Patsalides je pojasnil, da vlada do konca leta potrebuje 420 milijonov evrov. Od drugih notranjih virov si je do zdaj pridobila 170 milijonov evrov in luknja tako znaša 250 milijonov evrov.

V prihodnje bi lahko za likvidnost države z odkupom njenih obveznic poskrbela Evropska centralna banka (ECB), v zameno pa bi moral Ciper sprejeti posojilne pogoje stalnega sklada za zaščito evra (ESM).

S trojko mednarodnih posojilodajalcev (Mednarodnim denarnim skladom, ECB-jem in Evropsko komisijo) je Ciper že dosegel načelno soglasje glede štiriletnega programa oziroma pogojev za pomoč, dogovor pa morajo potrditi še finančni ministri držav območja evra, kar naj bi storili po 15. januarju, ko bo znano, koliko pomoči bodo potrebovali.

Nikozija je že junija zaprosila za denarno pomoč, ki jo potrebuje za reševanje bank, ki jih je na rob propada spravila njihova močna izpostavljenost obubožani Grčiji.