Za Ciper je Grčija zelo pomemben gospodarski partner. »Na Ciper zelo močno vplivajo razmere v Grčiji, zato naši predstavniki skrbno spremljajo tamkajšnje dogodke, posebej nedavne volitve, saj so od tega odvisni nadaljnji koraki Cipra,« pravi Nathan Morley, novinar časopisa Famagusta Gazette.

Ciprske banke so imetnice velikega števila grških obveznic, katerih velik del vrednosti so morali upniki odpisati. Ciprska banka Cyprus Popular Bank zato zdaj potrebuje 1,8 milijarde evrov za dokapitalizacijo. Ker tega denarja ni mogla zbrati sama, je za pomoč zaprosila državo, ta pa Evropsko unijo. Poleg tega se Nikozija o dvostranskem posojilu pogovarja tudi z Rusijo, kar je v nekaterih krogih naletelo na velike kritike, češ da bi morala država, zlasti v času, ko prevzema predsedovanje Evropski uniji, dokazati, da se čuti del Evrope. Toda vlada v Nikoziji se želi izogniti strogim varčevalnim ukrepom in grškemu scenariju, zlasti ker je že sprejela nekatere ukrepe, kot je npr. dveletna zamrznitev plač v javnem sektorju, s katerimi naj bi proračunski primanjkljaj z lanskih 6 odstotkov že v tem letu znižala na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Pogoji posojila Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada sicer še niso znani, toda v Bruslju so že povedali, da bo program pripravljen po vzoru tistih za Grčijo, Irsko in Portugalsko, torej z dodatnimi pogoji glede uravnoteženja proračuna.

Špela Novak, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika