Španija je končno tudi uradno vložila prošnjo za posojilo, za pomoč tako za banke kot tudi za državo pa je sinoči zaprosil tudi Ciper. Zaradi zdravstvenih težav v vladi pa na zasedanju voditeljev Unije konec tedna tudi ni pričakovati napredka pri reševanju Grčije.
Za koliko pomoči bosta Španija in Ciper dejansko zaprosila, bo znano v prihodnjih tednih. Ciper, ki je prošnjo napovedal sinoči, je sicer po obsegu neprimerljiv s Španijo, a je vendarle neugoden znanilec učinka domin. Bonitetne agencije so mu oceno znižale na ničvrednost; država, ki bo v nedeljo začela predsedovati Evropski uniji, se tako ne more več zadolževati na finančnih trgih, za svoje banke pa potrebuje več milijard evrov, da pokrijejo izgube zaradi izpostavljenosti zaradi Grčije. Po nekaterih podatkih samo banka Popular potrebuje 1,8 milijarde evrov. Država ima več kot 6-odstotni primanjkljaj in bo tudi letos v recesiji, zato po besedah finančnega ministra Vassosa Shiarlyja pomoč potrebuje tudi zase in ne le za banke, kot jo uradno Španija.
Dogovora ne gre pričakovati
Madrid je zdaj sicer uradno prošnjo vendarle posredoval predsedniku evrske skupine Junkerju, a bodo znesek in pogoje za posojilo določili v nekaj tednih. Španija si še vedno prizadeva, da bi denar iz reševalnega sklada za evro banke dobile neposredno in ne prek države, saj v tem primeru znesek šteje v javni dolg. Glede pogojev za posojilo v Bruslju podarjajo, da bodo zadevali finančni sektor, vključno z nadzorom, in opozarjajo državo, da bodo pozorno spremljali tudi izvajanje strukturnih reform.
STA
Zaradi zdravstvenih težav grških premiera in finančnega ministra - ta se je umaknil še pred prisego - so iz Berlina že sporočili, da na skorajšnjem zasedanju voditeljev Unije ni pričakovati nobenega dogovora glede pogojev za pomoč Grčiji. Kot je znano, nova grška vlada želi obnoviti pogajanja o pogojih in se zavzema za podaljšanje roka za znižanje primanjkljaja. Naj sodeluje z upniško trojko, je Atene pozval tudi ameriški predsednik Barack Obama.
Brez napredka pa so zdaj tudi pripravljalni pogovori glede predlogov za oblikovanje bančne in politične unije, saj nemška kanclerka Merklova vztrajno nasprotuje kakršni koli obliki skupnega zadolževanja, tudi prek sklada za odkup dolgov.
Erika Štular, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje