Steve Keen z univerze West Sydney je obupal nad kolegi. Pravi, da neoliberalni ekonomisti zaradi prepričanja, da so denar, vloga bank in zadolževanje nevtralne spremenljivke, teh niso jemali resno in zato v svojih makroekonomskih modelih niso znali predvideti katastrofe. Trenutno je eden najbolj iskanih sogovornikov med ekonomisti.

Kriza se vleče izredno dolgo in je boleča. Na ameriški strani izvira predvsem iz špekulativno naravnanega investicijskega bančništva, ki je spodbujalo preveliko zadolženost in pok nepremičninskega balona.

Sodoben odpis dolgov
Zato Keen predlaga t. i. "modern debt jubilee", tj. sistemski pristop k sodobnemu zmanjšanju slabih zasebnih dolgov, večinoma hipotekarnih dolgov prebivalcev in podjetij. Po njegovem bi morala vlada oziroma centralna banka namesto za poslovne banke natisniti denar za ljudi.

Fiatdenar bi dobili vsi, brez izjeme. Tisti, ki so zadolženi, bi ga morali porabiti za (delno) odplačilo dolgov, preostali bi ga porabili po želji. Tako bi banke dobile kapital, ki je zapisan v njihovih bilancah, obenem pa bi se zmanjšalo povpraševanje po posojilih in špekulativnih naložbah. Številni finančniki bi izgubili delo in se preusmerili v realno ekonomijo. Finančni sistem pa bi bilo treba reformirati tako, da bi v prihodnje omejili špekulacije. Tovrsten način odpisa dolgov bi bil sodobna različica ne tako redkih zgodovinskih praks.

Kaj pa Evropa?
Evropa ima poleg slabih posojil, ki bremenijo zasebni sektor in banke, še večjo težavo, trdi dr. Steve Keen, saj se drži "norih maastrichtskih določil kot neoklasične fantazije o tem, da gospodarstvo deluje, ne da bi vlada držala v rokah menjalne tečaje, monetarno ali fiskalno politiko." Zdaj sicer Evropa poskuša poenotiti pravila in uvesti bančno ter politično unijo. 15 članic evrskega območja se je zavezalo k izravnanemu proračunu, evropska periferija pa je na robu preživetja. Stara celina varčuje, namesto da bi dopuščala zadolževanje držav.

Keen, ki meni, da je treba zmanjšati dušečo zadolženost prebivalcev, torej zagovarja možnost zadolževanja države. Evropa pa ravno tega ne dopušča. "Recesija, povzročena s svetovno finančno krizo, je bila v Evropi precej okrepljena, saj so bile države, ki bi si lahko privoščile programe spodbujanja gospodarstva za ublažitev padca zasebnih vlaganj, enostavno prisiljene v varčevanje in rezanje stroškov. Vidimo, da to vodi dobesedno v samomore Grkov in Špancev. To je naravnost grozljivo!" Namesto poenotenja Evrope Keen zagovarja odgovorno avtonomijo držav, kar pomeni, da bi morala Evropa narediti korak k dopuščanju, da vsaka država poskuša najti izhod iz krize ob pomoči centralne banke, ne pa k poenotenju.

Japonski scenarij in nacionalizmi
Steve Keen se boji, da bo evropska kriza, ki je po njegovem mnenju šele na začetku, privedla do japonskega scenarija, v Evropi pa vidi tudi veliko nevarnost za vzpon nacionalizmov, ki bodo moč črpali iz nezadovoljstva ljudi. Spomni, da je Evropa že imela voditelja, ki je poskrbel za polno zaposlenost in gospodarsko okrevanje, a tudi za popolno uničenje.

Razočaran nad neoliberalnimi ekonomisti
Pred kratkim je Steve Keen na obisku na fakulteti London School of Economics izrazil popolno razočaranje nad ortodoksnimi ekonomisti, ki ne razumejo težav in ne ponudijo rešitev. Dejal je: "Ne potrebujete ekonomistov, da bi imeli ekonomijo. Potrebujete pa inženirja, da bi imeli most. Če bi inženirji pri projektiranju mostov storili napake, kot jih v ekonomski znanosti delajo ekonomisti, bi bilo toliko nesreč, da bi se morala dejavnost nemudoma spremeniti. Ekonomisti pa se vedno uspešno izvijejo iz napak. Sončijo se v slavi napačnih predpostavk, za katere si še čestitajo!"

Maja Derčar, Radio Slovenija