Vodja skrajne levičarske stranke Siriza, ki se ji na parlamentarnih volitvah morda obeta celo zmaga, je dejal, da imajo Grki 17. junija dve izbiri: finančno pomoč ali pa vladni program Sirize. "Pomoč se bodisi uporablja bodisi razveljavi. Mi jo bomo razveljavili," je dejal in dogovor z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o finančni pomoči primerjal s "smrtonosnim zdravilom", ki je v Grčiji povzročil tragedijo. "Bolnikovega življenja ne rešiš s spremembo doziranja smrtonosnega zdravila. Zdravilo moraš spremeniti sam," je menil.

"Avtopilot v popolno katastrofo"
"Dogovor o pomoči je avtopilot v popolno katastrofo. To je enako kot vrnitev na drahmo," je še dejal vodja Sirize, ki je na volitvah 6. maja zasedla drugo mesto. Napovedal je, da bi Siriza finančno pomoč zamenjala z načrtom za gospodarski in družbeni razvoj ter "pravično finančno reformo", hkrati pa odpovedala "nadležne" pogoje in si prizadevala za nova pogajanja o posojilih. Predlagal je preganjanje neplačnikov davkov, višje obdavčenje tistih z višjimi zaslužki, med drugim tudi ukinitev davčnih olajšav za lastnike ladij. Prepričan je, da bi tako dosegli povprečen evropski dohodek. Banke, ki jih morajo Grki skladno z dogovorom o pomoči dokapitalizirati, bi Cipras "nacionaliziral in socializiral", stranka pa bi v državni lasti obdržala podjetja strateškega pomena.

Želi, da Grčija ostane v evrskem območju
Cipras si bo, tako je zatrdil, prizadeval, da Grčija ostane v evrskem območju. Hkrati je obljubil, da bo prekinil varčevalne ukrepe. Zatrdil je, da so trenutni pogoji za finančno pomoč oblikovani tako, da bi Grčijo popeljali iz skupine držav s skupno evropsko valuto. V zameno za finančno pomoč so morale Atene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo med Grki. Če bi v Grčiji slavile stranke, ki nasprotujejo finančni pomoči, bi to lahko privedlo do odhoda Grčije iz evrskega območja.

Kaže na izenačene volitve
Najnovejše javnomnenjske raziskave dva tedna pred volitvami sicer kažejo na zelo izenačen izid med Sirizo in konservativno Novo demokracijo. Dve anketi napovedujeta zmago Nove demokracije, tretja pa najboljši izid napoveduje Sirizi. Po teh anketah bi Nova demokracija dobila med 25,5 in 26,5 odstotka glasov, medtem ko bi jih Siriza dobila med 23,6 in 31,5 odstotka. To pomeni, da bo moral zmagovalec v vsakem primeru sestaviti koalicijsko vlado. Prag za absolutno večino v 300-članskem parlamentu je pri približno 38 odstotkih.

Tretje mesto bi zasedla socialistična stranka Pasok, ki bi dobila med 9,9 in 13,5 odstotka glasov. Ankete četrto mesto napovedujejo Demokratični levici, ki ima med 4,4 in 7,5 odstotka podpore.