"Želimo, da Grčija ostane v evrskem območju in da obenem spoštuje svoje zaveze," je dejal predsednik Evropskega sveta Herman von Rompuy in poudaril, da se sedemindvajseterica držav zaveda pomembnih odločitev, ki so jih že storili Grki. ''Evrsko območje je izkazalo veliko solidarnost, ko je skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) od leta 2010 do danes Grčiji pomagalo z denarno pomočjo 150 milijard evrov,'' je dejal von Rompuy in zagotovil, da si bo EU še naprej prizadevala za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest v Grčiji.

V pričakovanju grških predčasnih volitev ...
Seveda pa je za uresničitev omenjenih ciljev potrebno sodelovanje Grčije, ki "mora še naprej izvajati reforme, saj si lahko le tako zagotovi perspektivno prihodnost v evrskem območju.'' Več od tega si ni upal napovedati nihče, saj vsi nestrpno pričakujejo predčasne volitve, ki bodo v Grčiji 17. junija.

... pripravi načrta B in uvedbi 'gevra'?
Da je treba demokratični proces v Grčiji spoštovati in počakati na predčasne volitve, je poudaril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso in dodal, da se v vmesnem obdobju ne sme nasedati tistim, ki kujejo špekulativne scenarije. Vse glasnejše so namreč govorice o izstopu Grčije iz evrskega območja in uvedbi nove denarne valute, ki naj bi se po mnenju nekaterih neposrečeno imenovala 'gevro'. Evropski diplomati naj bi v skladu s tem scenarijem že pripravljali krizni načrt B.

Janša: Za Slovenijo izstop Grčije iz evrskega območja ne bi bil pomenil velike razlike
Slovenski premier Janez Janša je v povezavi z navedbami o pripravah načrta B za Grčijo poudaril, da formalnega dogovora v tej smeri ni bilo, da pa na delovni ravni potekajo pogovori o tem. "Zelo napačno bi bilo sporočilo, če bi EU v času, ko je še vse odprto, izdelovala načrte, da Grčija odide iz območja evra … te situacije še ni in vse, kar poteka, so verjetno kakšni delovni pogovori." Na vprašanje, ali Slovenija pripravlja svoj načrt za primer izstopa Grčije, je premier dejal, da "Slovenija kakšnega zelo posebnega načrta ne potrebuje", saj da izstop Grčije iz evroobmočja ''ne bi pomenil velike razlike, kar se tiče neposredne slovenske finančne izpostavljenosti".

Jedro spora - uvedba evrskih obveznic
''Drug drugemu bomo predstavili svoj pogled. Imamo pravo orodje in metode. Poznamo pravo pot za spodbuditev rasti. Razpravljali bomo tudi o skupnih obveznicah,'' je še pred srečanjem dejal francopski predsednik Francoise Hollande.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala: "Pogodba ne predvideva, da bi bila ena država odgovorna za dolgove druge. Mislim, da to velja tudi za skupne evrske obveznice. Poleg tega mislimo, da skupne obveznice ne morejo spodbuditi gospodarske rasti na evrskem območju.''

Nemčija vztraja, da sta pogoja za poenotenje zadolževanja sprememba pogodb in polna fiskalna unija, na kar pa večina članic, tudi Slovenija, še ni pripravljena, je dejal premier Janez Janša. Premier je ob tem dejal, da bi njihova uvedba pomenila spremembo temeljnih pravil igre v EU-ju, kar bi zahtevalo veliko časa. Glede na to, da večina članic Unije temu nasprotuje, se tega postopka niti ni smiselno lotiti, meni Janša.

Večina držav nasprotuje tudi evropskim davkom na finančne transakcije
Nekakšna oblika tega davka bo po Janševih besedah na koncu verjetno uvedena, a do takrat bo preteklo še precej časa. Premier tako meni, da bo verjetno več članic Unije samih poskusilo uvesti ta davek, preden bo uveden na evropski ravni. Tudi Slovenija preučuje to možnost. "Verjetno se bomo za ta korak odločili naslednje leto, če do takrat ne bo prišlo do dogovora na ravni EU-ja, v kar jaz osebno ne verjamem," je dejal premier.

Le nekoliko več podpore imajo po Janševih besedah projektne obveznice:"Iz današnje razprave ne veje kakšno veliko načelno soglasje, prej skepsa tudi do projektnih obveznic, čeprav je manjša." Slovenija meni, da so projektne obveznice dober instrument, če bi bile namenjene uresničitvi prvotne zamisli, da gre predvsem za pomoč državam, ki potrebujejo večje spodbude pri rasti. Kot nekakšen splošni evropski instrument pa po Janševih besedah skoraj gotovo ne bodo uvedene, ker je vsaj tretjina držav rekla, da tega instrumenta ne potrebuje.

Na junijskem vrhu EU-ja predvsem o rasti gospodarstva in zaposlovanju
Tokratna neformalna večerja je bila sicer predvsem priprava na uradni junijski vrh, ko naj bi sprejeli celovit sveženj za rast in zaposlovanje, tako da konkretnih odločitev pričakovano ni bilo.
"Praktično ni predloga v zvezi z ukrepi, ki bi lahko spodbujali rast, ki ne bi bil že vsebovan v kakšnem od že sprejetih evropskih dokumentov. Šlo bo verjetno za nabor tega, kar je v tem času iz vseh teh dokumentov mogoče realno doseči, in za ponavljanje obvez in usmeritev in programov, ki jih že poznamo," je poudaril.

Janša: Slovenija bi za dokapitalizacijo Evropske investicijske banke prispevala do dva milijona evrov
V sklopu prizadevanj za zagon rasti se načrtuje tudi dokapitalizacija Evropske investicijske banke. Premier meni, da je glede na vire financiranja, ki jih lahko Slovenija od te banke pričakuje, smiselno sodelovati pri tem projektu, a enotnega mnenja glede tega tudi še ni.
Slovenija bi lahko pri dokapitalizaciji banke po njegovih besedah sodelovala z enim do dveh milijonov evrov.

Slovenija je na pravi poti
Voditelji so danes razpravljali tudi o nacionalnih reformnih in proračunskih načrtih, ki jih bo komisija ocenila konec meseca. Premier je v povezavi s tem spomnil, da Slovenija vse od sprejetja svežnja za uravnoteženje javnih financ dobiva sporočila, da je na pravi poti.
A obenem je opozoril, da čaka Slovenijo naslednji korak, ki je prav tako pomemben - strukturne prilagoditve in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti. To pa je tudi edini pogoj za trajnostni razvoj, kar je v razpravah o omenjeni umetni dilemi tudi edina prava beseda, je poudaril.