To naj bi bil sestavni del skupne izjave zunanjih ministrov EU-ja, ki jo pripravljajo na dvodnevnem neformalnem zasedanju v Walesu v Veliki Britaniji.

V izjavi naj bi med drugim poudarili, da Turčija ne more začeti pogajanj o poglavju pravnega reda, dokler se ne reši ciprsko vprašanje. Trajna rešitev pa naj bi bila mogoča le v okviru prizadevanj Združenih narodov.

Nesprejemljiva izjava Turčije
Kot je znano, je uradna Ankara julija podpisala protokol o širitvi, ki je bil eden od pogojev za začetek pogovorov. Turčija je protokolu dodala enostransko izjavo, da to ne pomeni priznanja Cipra. Čeprav slednjega EU ni postavil kot pogoj, pa je vlada v Nikoziji nakazala, da iz Ankare pričakuje jasen urnik, kdaj bo do priznanja vendarle prišlo.

V omenjeni deklaraciji naj bi zunanji ministri zapisali še, da EU pričakuje polno izvajanje razširjenega sporazuma iz Ankare ter skladno s tem odpravo vseh ovir v prostem pretoku blaga, vključno pri prometu. Sporazum se mora izvajati v vseh 25 članicah, kar bo EU temeljito spremljal in to leta 2006 tudi ocenil.

Sprejetje izjave bo podlaga za začetek pristopnih pogajanj, ki naj bi se začela 3. oktobra. Pred tem mora EU sprejeti še pogajalski okvir, kjer pa se utegne zaplesti, saj nekatere članice, predvsem Francija, Avstrija, Ciper in po morebitni zamenjavi vlade tudi Nemčija, zahtevajo jasno alternativo turškemu članstvu v Uniji.

Iranu grozi ovadba pred ZN-om
Ministri so govorili tudi o zapletih z Iranom in uradni Teheran posvarili, da ga bodo prijavili Varnostnemu svetu ZN-a, če ne bo ustavil jedrskih dejavnosti. "Zelo smo razočarani, da se je Iran odločil obnoviti svoje dejavnosti. Veliko smo mu ponujali, zato ga spet pozivamo, naj se raje vrne za pogajalsko mizo," je povedala evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner.

Rupel s Kitarovićevo?
Zunanji ministri naj bi govorili tudi o Hrvaški, pri kateri pa ni pričakovati novosti, saj naj bi bilo jesensko poročilo glavne haške tožilke Carle Del Ponte za Hrvaško še vedno neugodno. V Bruslju bodo zato še naprej čakali na izročitev Anteja Gotovine.

O najnovejšem zapletu s slovensko razglasitvijo zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu ter reševanju vprašanja meje med državama naj bi Dimitrij Rupel na štiri oči na srečanju v Newportu govoril tudi s hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović. Takšno željo je na začetku tedna namreč izrazila hrvaška zunanja ministrica.