Iz krute diktature Nicolaea Ceausescuja se je po padcu železne zavese rodila nova demokratična vzhodnoevropska država s kupom ekonomskih, političnih in socialnih težav. V primežu med Rusijo, ZDA in zahodnimi velesilami, se je odločila za evropsko pot, ki pa je bila vse prej kot rožnata.

Romunija je ena najrevnejših evropskih držav, njen BDP na prebivalca pa je bil v letu 2005 nekaj nad 8.000 dolarjev na prebivalca, kar ni niti pol toliko kot v Sloveniji. Glavne gospodarske panoge se še vedno ne morejo otresti starega prizvoka, saj je še veliko delovnih mest vezanih na metalurgijo, stroje, kemično in tekstilno industrijo in kmetijstvo, boljša je perspektiva v avtomobilski industriji.

Korupcija največja ovira na poti v EU
Kriza v teh panogah se odraža v veliki korupciji in posledično neučinkovitemu sodstvu ter policiji. To je bil tudi eden večjih očitkov Evropske unije, saj Romunija še vedno ni uspela tega prilagoditi evropskim standardom. Sprva je nad njimi viselo žezlo, ki bi Romunijo kaj hitro odrezalo od evropske pipice, a so ji na koncu dali zeleno luč z grožnjo, da bodo deležni hudih sankcij, če ne bodo postorili na tem področju, kar je treba postoriti.

Zaostala socialna politika
Zaradi gospodarskih težav je slaba tudi socialna politika. Predvsem so očitki na to državo leteli ob neurejenemu rejništvu in t. i. umobolnicah za otroke brez staršev, kjer so postali invalidi in so kasneje počasi umirali v bedi in pomanjkanju. Britanski BBC je pokazal posnetke iz teh sirotišnic in umobolnic, ki jih povprečno evropejsko oko ni vajeno. Pravijo, da se vse socialno skrbstvo pokaže pri številu mrtvorojenih otrok na 1.000 živo rojenih. V Romuniji je ta številka 25,5 otroka, medtem ko je v Sloveniji denimo dobre 3.

Ženske pristanejo v suženjstvu
Socialni problemi so "dober" temelj za razvoj kriminala in predvsem ene najgroznejših dejavnosti - trgovine z belim blagom, ko se mlada dekleta v iskanju zaposlitve v tujini in v želji po boljšem jutri znajdejo v rokah zvodnikov in kriminalcev ter postanejo njihove sužnje. Pod prisilo morajo prodajati svoje telo, njihovo življenje pa se spremeni v neizprosen pekel.

Velika romska skupnost
Romunija ima še eno težavo. Njena romska skupnost je po nekaterih številkah velika 2 milijona, spet po drugih kar 3, po tretjih pa le slab milijon. Že to je pokazatelj, da je stvar nejasna, njihovo življenje pa neurejeno. Romunija je dobila nemalo graj zaradi tega, kako se ukvarja s to etnično manjšino, velika romska skupnost pa je nemajhna bojazen za marsikatero drugo državo, da bi dobila svojo »porcijo«. Nekaj neporavnanih računov je tudi z veliko madžarsko manjšino, ki se ji ne "godi" kot v Sloveniji. Dejstvo, da jim ne omogočajo pravic po evropskih standardih, je tudi jabolko spora med Romunijo in Madžarsko.

Nafta in strateška pozicija ključni
Pri vseh teh slabih kazalcih se ob hitrem pregledu človek zamisli, zakaj je bila Romunija sploh sprejeta v EU. Nafta in starteška pozicija ob Črnem morju je pripeljala Romunijo že v Nato, zdaj pa še v EU; seveda, če odmislimo idealizem, ki pravi, da vsaka država spada v EU, zatorej tudi Romunija. Prek Romunije in Bolgarije bo EU navezal kopenski stik z Grčijo, že omenjenim Črnim morjem in Turčijo, prek katere bodo potekali plinovodi in naftovodi do žejne Evrope. Kljub dopovedovanju političnih elit, da temu ni tako, je to vsekakor eden izmed poglavitnih razlogov za njihov sprejem. Romunija ima tudi dobre odnose z romanskim svetom, torej predvsem s Francijo, katere "da" v EU-ju pomeni veliko.

Reformna oblast ne reformira dovolj hitro
Predsednik države je trenutno Trainan Basescu, centrist, ki je prej vladal prestolnici in je na prestolu zavezan k reformam zamenjal prvega predsednika po Ceausescuju – Iona Iliescuja. Calin Tariceanu, predsednik vlade, je na čelu od leta 2004 in kot liberalec tvori koalicijo z demokrati. Gre za reformistično koalicijo, ki se skupaj s predsednikom bori proti korupciji v tej državi, a jim ljudje očitajo, da pri tem niso uspešni.

Še nekaj besed o medijih. Z ustavo je sicer zagotovljena svoboda govora in izražanja, a zakon prepoveduje obrekovanje države, skupaj s fizičnimi napadi na novinarje, ki preiskujejo korupcijo, pa se to izrazi v samocenzuri. To pomeni, da je potrebno na tem področju še mnogo postoriti. Medijski trg je sicer precej razvit in dinamičen.

Vas zanima tudi šport? Nogomet in gimnastika sta vsekakor prva dva športa, ki nas spomnita na te ljudi, a je mogoče dobre športnike denimo najti tudi v atletiki.

Stereotipi naredijo največ škode
Veliko je slabih strani v Romuniji, a se je potrebno zavedati, da je to tudi podlaga za mnogo škodljivih stereotipov, ki predvsem škodijo mirnemu sobivanju, kar pa je tudi bistvo Evrope. Tudi Romuni si zaslužijo svojo priložnost, saj gre za narod, ki je pod različnimi imperiji (avstro-ogrskim, otomaskim) veliko pretrpel in se tudi utrdil, prelepa narava z dramatičnimi gorami in prelepo obalo pa ponuja oddih, ki ga kje drugje ni mogoče najti. Tudi Romuni so prijazni ljudje, ki radi potujejo, a jim do zdaj tega niso ravno dovolili, imajo pa tudi željo po napredovanju in naskakovanju višjih ciljev, Evropa pa jim lahko ponudi ravno to.

A kot kaže, se EU Romunije boji, države članice namreč kar po vrsti omejujejo svoje trge dela pred njimi in jim ne izrekajo dobrodošlice, ki si jo Romuni želijo. Mnogi govorijo, da bodo s tem postali tretjerazredna članica. Zdi se, kot da to postaja praksa, iz katere se EU ne more izkopati. Mogoče pa je ravno Romunija pravi test za kasnejšo spremembo.

Mitja Kandare