Glede na enako četrtletje leta 2016 se je bruto domači proizvod (BDP) v EU-ju povečal za 2,7 odstotka, v območju z evrom pa za 2,6 odstotka, je poročal Eurostat. Za Slovenijo podatki še niso dostopni.

Eurostat je v tretjem lanskem četrtletju tako v evrskem območju kot celotnem EU-ju zaznal 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda.

V primerjavi z enakim obdobjem predlanskega leta se je po sezonsko prilagojenih podatkih bruto domači proizvod v območju z evrom zvišal za 2,7 odstotka, v EU pa za 2,6 odstotka. V tretjem četrtletju je bila na letni ravni rast 2,8-odstotna tako v EU-ju kot v evroobmočju.

Eurostat je tudi potrdil, da je bila v celotnem lanskem letu rast v območju z evrom in v EU-ju 2,5-odstotna.

V ZDA se je v zadnjem lanskem četrtletju bruto domači proizvod na četrtletni ravni povečal za 0,6 odstotka, na letni pa za 2,5 odstotka.

V Sloveniji 2,7-odstotna rast
Industrijska proizvodnja v območju evra se je decembra na mesečni ravni okrepila za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka. Na letni ravni je bila rast 5,2- oz. 4,8-odstotna. Slovenija se je decembra tako na mesečni kot na letni ravni uvrstila med države EU-ju, ki so imele najvišje rasti industrijske proizvodnje.

V letu 2017 je obseg industrijske proizvodnje v državah z evrom v povprečju narasel za tri odstotke, v Uniji pa za 3,3 odstotka, še kažejo podatki Eurostata.

Rast industrijske proizvodnje je v območju evra decembra na mesečni ravni navzgor potiskala 2,7-odstotna rast proizvodnje trajnih dobrin. Ta je poganjala rast tudi v EU-ju, saj se je v primerjavi z novembrom okrepila za 2,6 odstotka.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so decembra na mesečni ravni največje rasti industrijske proizvodnje imele Romunija (+3,8 odstotka), Irska (+3 odstotke) in Slovenija (+2,7 odstotka). Največje padce so imele Slovaška (-2,7 odstotka), Litva (-2,6 odstotka) in Češka (-1,5 odstotka).

Na letni ravni je rast industrijske proizvodnje v območju z evrov navzgor potiskala predvsem proizvodnja investicijskih dobrin, ki se je okrepila za 7,6 odstotka. V EU-ju pa je na letni ravni poskočila za 7,7 odstotka.

V primerjavi z decembrom leta 2016 so imele najvišjo rast Romunija (+13,5 odstotka), Slovenija (+12,2 odstotka) in Švedska (+8,5 odstotka), največje padce pa Hrvaška (-2,5 odstotka), Luksemburg (-2,3 odstotka) in Danska (-2,2 odstotka).