Poleg ključne obrestne mere ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.

Svet ECB-ja ob tem vztraja tudi pri stališču, da bodo obrestne mere na zdajšnji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali nakupi vrednostnih papirjev.

Večjih sprememb ni niti pri programu odkupovanja obveznic. Svet ECB-ja se je na zadnji seji oktobra odločil zmanjšati obseg tega programa za povečanje količine denarja v obtoku s 60 na 30 milijard evrov mesečno. Sprememba bo začela veljati z januarjem, program pa je banka podaljšala najmanj do konca septembra prihodnje leto oziroma tako dolgo, dokler v ECB-ju ne presodijo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju malenkost pod dvema odstotkoma. Pri tem osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja.

Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, pa je svet pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje.

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je sicer oktobra zagotovil, da stimulativnih ukrepov banka ne bo končala nenadoma, temveč postopno.

Pritisk za hitrejši izhod iz kriznega načina ukrepanja
Nekateri analitiki pa kljub temu menijo, da se bo ob nadaljnji krepitvi gospodarstva in morebitni hitrejši rasti inflacije pritisk na ECB po hitrejšem izhodu iz kriznega načina ukrepanja povečal. Za zdaj trgi konec stimulativnega programa in prve odločitve glede obrestnih mer pričakujejo bolj na začetku 2019.

Trgi bodo zato zdaj pozorni na Draghijevo novinarsko konferenco in morebitne namige glede prihodnjega delovanja. Draghi bo predstavil tudi nove napovedi centralne banke glede rasti in inflacije za obdobje do 2020.

Tako statistični podatki kot izsledki raziskav sicer kažejo na vse boljše gospodarske razmere v evrskem območju ter na trdno in široko zasnovano rast.

Inflacija v območju evra se je medtem novembra po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat z oktobrskih 1,4 odstotka povzpela na 1,5 odstotka, poganjajo pa jo še vedno predvsem cene energije. Osnovna inflacija še naprej zaostaja za ciljem ECB-ja, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.