"Čas je, da končamo potovanje, ki smo ga začeli v Maastrichtu, k pravi gospodarski in denarni uniji z močnimi institucijami in demokratično odgovornostjo," je ob predstavitvi povedal komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Evropska komisija je namreč razgrnila predlog za reformo evroobmočja. Proces reformiranja naj bi se začel z letom 2019 in končal do leta 2025. Komisija meni, da je evro ob brexitu še večji simbol evropske enotnosti in stabilnosti kot prej, poglabljanje evrskega projekta pa v Bruslju razumejo tudi kot pomembno orodje v boju proti evroskepticizmu in populizmu.

Komisija predlaga poglabljanje ekonomske in monetarne unije v Evropi. Proces bi slonel na treh stebrih.

Finančna, ekonomska, fiskalna unija
Prvi je oblikovanje prave finančne unije. V ta namen je treba najprej dokončati bančno unijo, piše v sporočilu za javnost Evropske komisije; obenem pa še dodatno okrepiti odpornost evropskih bank, med drugim z zmanjšanjem in razporeditvijo tveganja znotraj bančnega sektorja. Sprejeti bi morali odločitev o evropski shemi za zavarovanje vlog, poziva komisija, pa tudi sprejeti strategijo za zmanjšanje slabih posojil.

Drugi korak je oblikovanje bolj povezane ekonomske in fiskalne (proračunske) unije. To bi lahko dosegli z izboljšanjem zmogljivosti za makroekonomsko stabilizacijo evrskega območja.

Tretje področje zadeva krepitev institucij evrskega območja in dodatno ukoreninjenje demokratične odgovornosti. Države bi dobile več odgovornosti pri odločitvah glede vprašanj evrskega območja znotraj skupnega pravnega okvira. Sodelovanje mora ostati odprto za vse članice, proces odločanja pa mora biti preglednejši in demokratično utemeljen, sporočajo iz Bruslja.

Manjkajoča fiskalna moč
Komisija tako predlaga razmislek o imenovanju stalnega predsednika evroobmočja, zakladnico (proračun) evrskega območja in evropski denarni sklad. Evroobmočje bi dobilo tudi poenoteno zastopanje v zunanji politiki, še piše v sporočilu za javnost.

Skupni proračun evroobmočja je eden izmed manjkajočih mehanizmov po ekonomski teoriji optimalnega valutnega območja. Ta pravi, da mora na isti ravni kot valutno območje obstajati tudi ustrezna fiskalna moč. Številni ekonomisti opozarjajo, da je evropski proračun premajhen, da bi lahko izpolnjeval to vlogo.

Le Danski ni treba uvesti evra
Po izstopu Velike Britanije iz unije bo Danska edina članica, od katere se ne pričakuje uvedbe skupne evropske valute. Od vseh preostalih se ta korak pričakuje, niso pa določeni nobeni roki zanj.

Del širšega reformnega premisleka
To je tretji dokument o premisleku, po dokumentih o koristih globalizacije in socialne razsežnosti Evrope. Sledila naj bi še dva, o prihodnosti financ EU-ja in o prihodnosti evropske obrambe.

Evro je valuta 340 milijonov Evropejcev v 19 članicah Unije in druga najbolj uporabljana valuta na svetu. Prva med novimi članicami iz širitve leta 2004 ga je leta 2007 uvedla Slovenija. Prvi evrski kovanec je bil uporabljen pred 15 leti.