Z njo naj bi se spomnili abrahamskega praznovanja rimske pogodbe, katere podpis je pomenil začetek ustvarjanja tega, kar danes poimenujemo EU. Podpisali jo bodo predsedniki treh evropskih institucij - parlamenta, komisije in Sveta EU-ja, ki mu trenutno predseduje Nemčija.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je poslancem pojasnil, da končno besedilo še ni znano, da pa so že oblikovali sklope, v katera bodo države članice morale »stlačiti« svoje interese in videnja. Sterinmeier je z zanosom, kot da bi to povedal prvi med vsemi, oznanil, da želi s tem dokumentom dvigniti zaupanje v institucije EU-ja s strani vseh, ljudem pa bodo skušali pokazati, kaj jim je Evropa do zdaj prinesla in kaj jim še lahko.

Skrivnostni štirje sklopi
V prvem sklopu besedila naj bi bilo zapisano, kaj smo v EU-ju dosegli, pod to točko je izpostavil mir in blaginjo ter poudaril nujnost, da bi Evropa ta svoj »know-how« izvažala tudi v širni svet. V drugem sklopu bodo objasnjene skupne vrednote, ki Evropo vežejo, kot je to denimo toleranca, ni pa nič omenil krščanstva, za omembo katerega se denimo goreče zavzemajo Poljaki. Tretji sklop bo vseboval naloge EU-ja v prihodnosti. Steinmeir vidi v tem sklopu skupno zunanjo politiko, skrb za okolje, energetsko politiko, kaj malo pa je besed namenil splošni institucionalni reformi. Berlinska izjava bo po njegovih besedah vsebovala še zavezo o tem, da bo Evropa delovala skupaj in združeno.

To je to. Sledila je še precej birokratska izjava komisarke Margot Wallström, ki je povedala, da mora biti ta izjava kratka in dostopna in da mora delovati kot spodbuda za vse Evropejce. Kaj pomeni slednje, je povedala s stavkom: "Besedilo mora biti konkretno, a ne preveč specifično." Očitno je, da hoče komisija zaznamovati obletnico na konkreten način, a se boji, da bi se pojavile v izjavi specifične zaveze, ki bi omejile manevrski prostor za oblikovanje institucionalne reforme v prihodnosti, govori se o letu 2009. Skratka, povedala je, da bo junijski vrh pokazal, ali lahko začnemo novo debato o institucionalni reformi.

Konkurenčnost + sociala + okolje
Predsednik odbora za ustavne zadeve, ki sodeluje pri oblikovanju izjave, Jo Leinen, pravi, da se strinjajo z nekaterimi predlogi predsedstva. Izrazil je pomisleke pri terminu evropskega načina življenja in dejal, da bi se morali osrediniti na skrbo za evropski socialni model - torej gospodarsko konkurenčnost, ki je kompatibilna s socialo in okoljem. Izpostavil je tudi problem posebnosti Evrope in dejstvo demokratičnega primanjkljaja, ki bi ga bilo treba izpostaviti, saj je EP edina neposredno izvoljena institucija v EU-ju, medtem ko Svet EU-ja, ki ima tudi zakonodajalsko moč, pač ni.

Sum o skritih pogovorih v zakajenih sobah
Bledi nastop predsednika EPP-ja (Evropske ljudske stranke), Josepha Daula, je kar malce razočaral, a poudaril zavezanost k bolj poglobljeni integraciji, je pa bil toliko bolj zanimiva predstavitev stališča PES-ja (Evropski socialisti), v imenu katerih je predsednik skupine Martin Schulz povedal, da nima smisla razpravljati o tekstu, ki ga ni, ampak bolj o kontekstu. Skrbi ga, da ne bo ta izjava ostala le še ena izmed mnogih. Po njegovem menju spremlja izjavo negotovost ravno zaradi velikih pričakovanj, in to zato, ker je Evropa na razpotju, ki lahko vodi v povezovanje ali pa renacionalizacijo. Še najbolj neposredni pa so bili Zeleni, ki so "proti tajnim dogovorom, ki se sklepajo v zakajenih sobah", vsekakor občutek, ki se ob načinu oblikovanja tako "pomembne" izjave porodi marsikateremu državljanu, ki lahko vidi v izjavi nov manifest elit, ki se ne zanimajo za njegove želje.

Mitja Kandare