Grčija je z mednarodnimi posojilodajalci dosegla načelni dogovor o že tretjem programu pomoči v zadnjih petih letih. V petek se bodo v Bruslju sešli finančni ministri držav članic evrskega območja in predvidoma odločali o zeleni luči dogovoru na visoki politični ravni.
Evropski viri poudarjajo, da dokončna potrditev programa pred prihodnjim četrtkom, ko se bo Grčiji iztekel rok za povrnitev nove tranše dolga Evropski centralni banki, ni gotova. Tako je še vedno na mizi tudi možnost, da bi Grčiji odobrili nova premostitvena sredstva.
Nov sveženj pomoči bo moralo odobriti še več evropskih parlamentov, med njimi tudi nemški bundestag. Nemčija naj bi imela stališče oblikovano do konca tedna, čeprav v Berlinu poudarjajo, da mora imeti natančnost pri proučevanju dokumentov prednost pred hitrostjo.
Grški parlament bo dogovor po pričakovanjih potrdil, a premier Aleksis Cipras se pri tem spopada z vse hujšim nasprotovanjem v svoji stranki, katere del bo glasoval proti, medtem ko ga bodo podprli poslanci evropsko usmerjenih opozicijskih strank, med njimi največja, Nova demokracija, in socialistični PASOK, ki sta bili na oblasti, ko je Grčija pridelala dolgove in postala najbolj zadolžena članica Evropske unije.
Po gospodarski še politična kriza
Kot je za Radio Slovenija poročal Matej Šurc, razkol v Sirizi spodkopava moč Ciprasove vlade. V stranki se je oblikoval radikalni levičarski del, zaradi česar se bo septembra Siriza sestala na izrednem kongresu. Cipras je zatrdil, da bo odstopil, če ne dobi dovolj podpore, zato bi lahko sledile predčasne parlamentarne volitve.
Del Sirize moti, da bodo morali izigrati grške volivce in požreti predvolilne obljube o koncu varčevanja, saj dogovor predvideva zviševanje davkov, zniževanje pokojnin, nadaljnje krčenje javnega sektorja ter privatizacijo pristanišč, letališč in električnega omrežja.
Grško gospodarstvo se je šele lani izkopalo iz šestletne recesije, a se bo zaradi dolgotrajnih pogajanj o novem dogovoru za rešitev dolžniške krize in negotovosti letos znova skrčilo, tako kot tudi prihodnje leto. V novem dogovoru je zato za letos predviden proračunski primanjkljaji za 0,25 odstotka BDP-ja, potem ko se je prej prizadevalo na 1-odstotni presežek. Pričakuje se tudi, da se bo javni dolg, ki je lani znašal 177 odstotkov BDP-ja, še zvišal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje