Na vprašanje, ali držijo poročila, da je dogovor z mednarodnimi posojilodajalci že zelo blizu, je grški minister za gospodarstvo Giorgos Stathakis odgovoril, da bi poročila o tem "lahko bila" resnična, povzema nemška tiskovna agencija dpa. "Upamo, da bo vse teklo gladko," je novinarjem v Atenah še dejal Stathakis.

Grčija se z mednarodnimi posojilodajalci - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) - pogaja o že tretjem programu t. i. pomoči v zadnjih petih letih. Pomoč v obliki novih posojil bi tokrat lahko znašala 86 milijard evrov.

Tako Grčija kot posojilodajalci so pod pritiskom, da dogovor dosežejo do 20. avgusta. Takrat mora namreč Grčija poplačati 3,2 milijarde evrov dolga ECB-ju. Kot je za dpa pojasnil vir z evrskega območja, je cilj upnikov doseči dogovor o memorandumu z Grčijo do torka. Sporazum bi nato morali potrditi finančni ministri območja z evrom, grški parlament in parlamenti nekaterih drugih evropskih držav.

Sporazum bo določil reforme, ki jih bo morala Grčija izvesti v zameno za nova posojila. Posojilodajalci so se o svojih zahtevah že poenotili v 27 strani dolgem osnutku besedila, zdaj pa morajo njihove zahteve sprejeti še Atene, kjer naj bi bili že pripravljeni, da bi prihodnji teden poslanci glasovali o novem svežnju reform.

Policija: Ni dokazov glede Varufakisovega vdiranja
Grška policija je medtem sporočila, da niso našli dokazov o domnevnem vdiranju nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa v davčne podatke državljanov.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je specializirani policijski oddelek analiziral štiri trde diske grškega finančnega ministrstva, pri čemer niso našli dokazov o posegih v evidence o davkoplačevalcih. Še vedno sicer teče vzporedna preiskava, ki jo izvajajo na finančnem ministrstvu.

Spomnimo, Varufakis je julija v pogovoru s predstavniki skladov hedge dejal, da je načrtoval vzporedni sistem za zagotavljanje likvidnosti, ki bi lahko državo v primeru propada pogovorov s posojilodajalci pripeljal do "nove drahme". Dodal je, da je po njegovih naročilih manjša ekipa vdrla v davčni register z namenom vzpostaviti duplikate davčnih številk za milijone Grkov.

Premier Aleksis Cipras je Varufakisa kasneje branil, češ da mu je sam naročil, naj pripravi "obrambni načrt" za primer, da bo Grčija morala zapustiti evro, a je vztrajal, da njegova administracija "nikoli ni imela in nikoli ni načrtovala izstopa države" iz območja z evrom.

Plačevanje z debetnimi karticami
Grčija se še vedno spoprijema s težavami z gotovino. Grške banke so po ukrepih za nadzor kapitalskega toka in njihovega zaprtja tako izdale skoraj milijon debetnih kartic.

Makedonska tiskovna agencija MTI poroča, da je Alpha Bank v juliju izdala 220.000 kartic, saj so predvsem upokojenci ugotovili, da bodo morali denar dobivati na bankomatih.

Gotovinske omejitve so v veljavo stopile konec junija, ko so Grki v nekaj dneh praktično izpraznili banke. Evropska centralna banka se ni odločila za povečanje sredstev grškemu bančnemu sistemu, s čimer bi lahko ta prenesel povečane dvige gotovine zaskrbljenih državljanov, zaradi česar so banke v Grčiji zaprli.

V trgovino z debetno kartico
Trenutno lahko Grki dvignejo 420 evrov na teden, medtem ko poslovanje z debetnimi karticami ni omejeno. Zaradi omejitvenih ukrepov so se tudi v supermarketih in na bencinskih črpalkah podvojila plačila z debetnimi karticami. Na podeželju pa se je uporaba kartic potrojila, piše MTI.

"Omejitve kapitalskih tokov so imele velik vpliv na to," je pojasnil predstavnik Alpha Bank Leonidas Kasumis. "To je dobra vest za trgovce, ker je gotovina omejena, dobro je za banke, ker zmanjša stroške poslovanja. Najboljše pa je za gospodarstvo," je navdušeno razlagal.

V Grčiji je gotovina še vedno glavno sredstvo plačila, neprijavljene transakcije pa ustvarjajo četrtino gospodarstva.