"Lahko potrdim, da je Grčija danes poplačala vse dolgove v vrednosti okoli dveh milijard evrov," je v izjavi potrdil tiskovni predstavnik IMF-a Gerry Rice. "Kot smo že dejali, je IMF pripravljen nadaljevati s pomočjo Grčiji na poti do ponovne finančne stabilnosti in rasti."

Grčija je nato poravnala obveznosti še do ECB-ja in poplačala 4,2 milijarde evrov dolga, ki zapade danes.

Pomoč IMF-a Grčiji so zamrznili 30. junija, ko Atene sredi pogajanj z upniki niso uspele plačati dolga. Kmalu zatem, 13. julija, je zapadlo še eno plačilo dolga.

Grčija je zapadle dolgove lahko poravnala potem, ko je Evropska komisija potrdila, da je premostitveno posojilo za Grčijo v vrednosti 7,16 milijarde evrov izplačano.

Banke odprte, življenje dražje
Medtem so se po sobotnem odloku grške vlade ponovno odprle grške banke, ostaja pa zaprta osrednja borza v Atenah. Še vedno bo veljala večina obstoječih omejitev kapitalskih tokov in dvigov na bankomatih.

Grki bodo lahko na teden dvignili gotovino v znesku 420 evrov tudi v eni transakciji, pri čemer ne bo več dnevne omejitve 60 evrov. Grki lahko izpraznejo svoje sefe, prav tako lahko za plačilo v tujini uporabljali kreditne kartice. Še vedno pa velja prepoved nakazila denarja v tujino. Brezposelnost v Grčiji je 26-odstotna, med mladimi pa več kot 50-odstotna.

Grki s svojih računov dvignili 40 milijard evrov
Vodja grškega združenja bank Luka Kaceli je Grke pozvala, naj svoje prihranke prinesejo nazaj v banke in tako podprejo državni finančni sistem, ki ga je kriza močno prizadela. "Če denar vzamemo iz svojih sefov in hiš, kjer niso varni, in jih prinesemo v banke, bomo povečali likvidnost," je poudarila. Od decembra so Grki s svojih računov dvignili približno 40 milijard evrov, kar je ogrozilo stabilnost finančnega sistema in onemogočilo normalno poslovanje bank.

Grčija je sprejela ukrep zaprtja bank 29. junija letos, saj ji ECB takrat ni odobril sredstev za pomoč v bančnem sistemu. V tem času so Grki z dnevnim dvigom gotovine na bančnih avtomatih z zneskom do največ 60 evrov na dan dvignili okoli 1,6 milijarde evrov.

Začel veljati višji DDV ...
Grčija je v zameno za tretji sveženj denarnega posojila tudi začela izvajati ostre ukrepe, ki bodo podražili življenje ljudi.Danes je v skladu s sprejetim dogovorom tako začela veljati precej višja stopnja davka na dodano vrednost.

DDV na številne izdelke in storitve, med drugim za predelana živila (mesni izdelki, jedilna olja, ne pa tudi oljčno, kokosovo olje, kis, sol, moka) in energijo, se bo zvišal s 13 na 23 odstotkov. Pri tem davek na hotele ostaja nespremenjen na 13-odstotni ravni, davek na zdravila, knjige in gledališča pa bo šestodstoten.

Grčija začela postopek za poplačilo obveznosti ECB-ju in IMF-u
Potem ko so članice EU-ja v petek dosegle dogovor o premostitveni pomoči Grčiji v vrednosti 7,16 milijarde evrov, bodo lahko Atene danes pravočasno poplačale obveznosti do Evropske centralne banke (ECB) v znesku 4,2 milijarde evrov in Mednarodnemu finančnemu skladu (IMF) v znesku 2,05 milijarde evrov, skupno torej 6,25 milijarde evrov.

Kratkoročno in premostitveno denarno posojilo bo preprečilo razglasitev Grčije za plačilno nesposobno zaradi preteklih neporavnanih finančnih obveznosti do ECB-ja in državi zagotovilo preživetje do zagona tretjega programa pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. O njem naj bi se vpletene strani dogovorile do sredine avgusta, po dosedanjih ocenah pa naj bi bil sveženj posojila težak od 82 do 86 milijard evrov. Grčija mora sicer do srede sprejeti drugi niz reform, ki vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank v nacionalno zakonodajo in sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema.

Angela Merkel: Popolnega odpisa dolga ne bo
V soboto je nemška kanclerka Angela Merkel v intervjuju za televizijo ARD dejala, da bo morala vlada grškega premierja Aleksisa Ciprasa čim prej skleniti dogovor z upniki. "Takšno življenje ni normalno, zato moramo dogovor sprejeti čim prej," je dejala. Dodala je, da je Nemčija pripravljena na določeno mero fleksibilnosti, v obliki zamika poplačila dolga ali znižanja obrestne mere, ne pa popolnega odpisa dolga, saj v denarni uniji ni mogoč.

"Grčija je že imela odpis dolga. Prostovoljno so to naredili zasebni upniki, nato smo podaljšali ročnost vrednostnih papirjev in znižali obrestne mere," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel glede odpisa dolga Grčiji v nedeljskem pogovoru za televizijo ARD. "In zdaj se o tej možnosti pogovarjamo znova ... Šele ko bo uspešno opravljena prva revizija programa (op. p.: za pomoč Grčiji v znesku 86 milijard evrov), se bomo znova pogovarjali o tem vprašanju - ne zdaj, potem," je dejala.