Grčija je izpolnila prve pogoje za tretji program finančnega posojila za 86 milijard evrov, s tem, ko so grški poslanci v četrtek zgodaj zjutraj potrdili zahtevane ukrepe upnikov v parlamentu.

Prvi niz ukrepov vključuje štiri sklope:
1. ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka,
2. drugi je hitrejša uvedba ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme,
3. tretji pa zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat,
4. četrti sklop ukrepov je celovito spoštovanje evropskih fiskalnih in makroekonomskih pravil, vključno z zagotovitvijo učinkovitega delovanja fiskalnega sveta in uvedbo avtomatskih rezov odhodkov v primeru odstopanj od velikopoteznih ciljev za primarni presežek.

Drugi niz ukrepov morajo sprejeti do 22. julija
Med pogoji, ki vključujejo drugi niz ukrepov in jih mora sprejeti do 22. julija, pa so prenos evropskih pravil o reševanju bank najpozneje v tednu dni ter sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema, ki bi občutno pospešila sodne procese in zmanjšala stroške.

Začetek pogajanj za tretji program
Zdaj, ko je grški parlament z 229 glasovi 'za' in 64 'proti' sprejel omenjene ukrepe, ki so v državi sprožili proteste, z njimi pa se ne strinja celo grški premier Aleksis Cipras, se bodo pristojne institucije začele pogajati za tretji program posojila Grčijo. Pogoj za začetek pogajanj je sicer tudi zelena luč parlamentov v šestih članicah evrskega območja: Nemčiji, Avstriji, Estonija, Nizozemska in Slovaška. Finski parlament je nov program posojila Grčiji že odobril.

Finančni ministri evrskega območja so sicer danes na telekonferenci že razpravljali o kratkoročnem financiranju Grčije s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna v prihodnjih treh mesecih. Načeloma naj bi se o njem strinjali, a morajo odločitev sprejeti vse članice Unije.

Dogovor o programu pomoči iz ESM-ja, ki naj bi bila po ocenah finančnih potreb Grčije vredna od 82 do 86 milijard evrov, naj bi sicer vključevala tudi rešitev za vprašanje vzdržnosti dolga in premostitveno financiranje za pokritje nujnih finančnih potreb, ocenjenih na sedem milijard evrov do 20. julija in dodatnih pet milijard do sredine avgusta. Evrsko območje je v primeru dogovora o programu in po prvem pozitivnem končanju prvega pregleda izvajanja programa pripravljeno proučiti dodatne ukrepe za lajšanje grškega dolga, na primer podaljšanje moratorija na odplačilo glavnice in podaljšanje roka zapadlosti posojil. Zavrača pa možnost nominalnega odpisa dolga.

Ambiciozna pokojninska reforma
V skladu s tem mora grška vlada pripraviti tudi jasen časovni načrt zakonodajnih in izvedbenih ukrepov. V sodelovanju z institucijami mora do oktobra izvesti ambiciozno pokojninsko reformo in opredeliti ukrepe za nadomestitev fiskalnega izpada zaradi sodbe ustavnega sodišča o pokojninski reformi v letu 2012 ter uveljaviti klavzulo o ničelnem primanjkljaju ali vzajemno dogovorjene alternativne ukrepe. Sprejeti mora ambiciozno reformo trga proizvodov z jasnim časovnim načrtom za izvedbo vseh priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Nadaljevati privatizacijo operaterja mreže za prenos elektrike Admie ali poiskati alternativne ukrepe z enakim učinkom na konkurenco.

Na področju trga dela mora proučiti sklepanje kolektivnih pogodb in posodobiti zakonodajni okvir za kolektivno odpoved. Prav tako mora ukrepati na področju okrepitve finančnega sektorja, vključno z reševanjem vprašanja slabih posojil ter krepitvijo upravljanja grškega sklada za finančno stabilnost HFSF-ja in bank, še zlasti z odpravo možnosti za politično vmešavanje, še posebej pri imenovanjih.

Grčija mora sprejeti še vrsto ukrepov
Med drugim morajo oblikovati načrt privatizacije z izboljšanim upravljanjem. Sklad bo vzpostavljen v Grčiji, upravljale pa ga bodo grške oblasti pod nadzorom evropskih institucij. 50 milijard evrov grškega premoženja bo prenesenega na neodvisen sklad, ki bo nadzoroval proces privatizacije in uporabo prihodkov; 25 milijard evrov bo porabljenih za poplačilo dokapitalizacije bank, 12,5 milijarde evrov za zmanjšanje dolga, preostalih 12,5 milijarde evrov pa za naložbe.

Korenito bodo mogli grško upravo in pod okriljem Evropske komisije oblikovati program za krepitev zmogljivosti in depolitizacijo uprave, prvi predlog naj bi bil podan do 20. julija, grška vlada se ob tem zavezuje tudi k nadaljnjemu znižanju stroškov uprave v skladu z načrtom, dogovorjenim z institucijami. Vse navedene zaveze so minimalne zahteve za začetek pogajanj z grškimi oblastmi o tretjem programu pomoči. Začetek pogajanj še ne pomeni, da bo končni dogovor o programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM tudi sprejet, še piše v izjavi vrha evrskega območja.