Medtem so pred grškim parlamentom izbruhnili neredi. Skupina nasprotnikov zahtev mednarodnih posojilodajalcev se je spopadla s policisti, ki so uporabili solzivec in množico razgnali.

Premier Aleksis Cipras je pred glasovanjem pozval poslance, naj dogovor podprejo, ob tem pa priznal, da sam ne verjame, da bo dogovor kakor koli pomagal grškemu gospodarstvu. Kljub temu je Cipras glasoval za, medtem ko je približno tretjina poslancev Sirize glasovala proti in s tem potrdila, da je razkol znotraj Ciprasove stranke vse večji. Več kot polovica članov Sirizinega centralnega komiteja je že pred glasovanjem podpisala izjavo, v kateri obsojajo dogovor in ga označujejo za evropski državni udar na Grčijo.

Že dopoldne je odstopila namestnica finančnega ministra Nadia Valavani, ki je ob odstopu povedala, da ne more glasovati za ta dogovor, kar pomeni, da ne more ostati članica vlade.

Cipras naj bi poslancem svoje stranke zagrozil z odstopom z mesta premierja, če ne bodo podprli predlaganih reform. "Če nimam vaše podpore, bom jutri težko ostal predsednik vlade," je dejal Cipras. Poslance Sirize je pozval k enotnosti in jim dejal, da se je vlada zavezana izogniti resnemu poslabšanju humanitarne krize in gospodarske katastrofe.
Premier zaradi razdora znotraj koalicije načrtuje tudi korenito preoblikovanje vlade, s čimer naj bi se odzval na napovedi več poslancev levega tabora v parlamentu, da bodo glasovali proti dodatnim varčevalnim ukrepom. Med tistimi, ki naj bi odšli iz vladnega kabineta, naj bi bila minister za energetiko Panagiotis Lafazanis in minister za socialne zadeve Dimitris Stratulis, ki veljata za voditelja levičarskega krila vladajoče Sirize in naj bi obvladovala kar 40 poslancev. Siriza sicer v parlamentu zaseda 149 sedežev.

V parlamentarni razpravi je bil oster tudi zdaj že nekdanji finančni minister Janis Varufakis, ki je odstopil prav zaradi nestrinjanja s Ciprasom glede grške poti. Varufakis je ponovno poudaril, da dogovor ne vključuje pravega restrukturiranja dolga. "Če bi dogovor vključeval tako možnost, ne bi bilo nobenega razloga za tako orjaško količino denarja. Z drugimi besedami gre za nadaljevanje suženjstva," je dejal Varufakis med razpravo, nato pa glasoval proti reformam, ki jih je označil za novo versajsko pogodbo.
Protesti in stavka
V Grčiji poteka tudi 24-urna stavka nekaterih javnih uslužbencev, na trgu Sintagma pred parlamentom pa se že od zgodnjega popoldneva zbirajo nasprotniki novih varčevalnih ukrepov, ki poudarjajo, da so prejšnjo nedeljo na referendumu jasno sporočili svojo voljo. Zbralo se je okoli 12.500 ljudi. Manjši del protestnikov je proti policiji metal zažigalne bombe, policija se je odzvala s solzivcem.

Damoklejev meč nad Grki
Naj spomnimo - Cipras je v ponedeljek klonil pred pritiski evrskega območja in podpisal dogovor, za katerega je še sam priznal, da vanj ne verjame. Za nameček so zadnji pogoji - med drugim višji davki in višja upokojitvena starost - še ostrejši kot tisti, ki se jim je Ciprasova vlada zadnjih pet mesecev na vse kriplje skušala izogniti.

Še več, celo IMF, eden izmed grških upnikov, meni, da dogovorjena "pomoč" ne bo dovolj.
Sedem milijard julija
Evropska komisija je medtem predlagala, da bi Grčiji namenila sedem milijard evrov premostitvenega posojila, s katerim bi država pokrila svoje julijske finančne potrebe. Denar bi prišel iz evropskega proračuna oziroma evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM). Neimenovani vir iz Evropske unije je dodal, da bi bilo posojilo nakazano v enem obroku, da bi imelo maksimalno dospelost tri mesece in bi bilo vrnjeno v EFSM z denarjem, ki ga bo Grčija dobila iz evropskega reševalnega sklada (ESM), ko bo dogovor med Atenami in državami članicami v celoti usklajen. Takrat bo Grčija tudi lahko začela prejemati za 86 milijard evrov triletne finančne pomoči.

"To ni lahka rešitev, zavedamo se pomislekov nečlanic evrskega območja, vendar pa je bila po temeljiti proučitvi vseh poti to najboljša izmed razpoložljivih možnosti," je dejal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

Predlog, da se uporabi sklad EFSM, je sicer sporen, saj nekatere članice, kot sta Velika Britanija in Češka, temu močno nasprotujeta. Medtem ko je ESM sklad držav članic evrskega območja, pa je EFSM sklad celotne Evropske unije, zato bi razporeditev sredstev iz njega zahtevala odobritev vseh 28 držav članic, ne le 19, ki sestavljajo evrsko območje.

Grčija potrebuje po mnebnju institucij upnikov do 20. julija sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še pet milijard evrov.

V ponedeljek zapade v plačilo 4,2 milijarde evrov obveznosti do Evropske centralne banke (ECB), poleg tega mora vrniti še 1,6 milijarde evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada (IMF).