Dijsselbloem je ob prihodu na še eno v nizu kriznih zasedanj evroskupine ocenil, da bo današnje srečanje težavno. Glede grških predlogov ukrepov je dejal, da je še kar nekaj kritik na vsebinski strani, predvsem pa je odprto vprašanje zaupanja v to, da bo grška vlada v prihodnjih tednih sposobna izvesti obljubljeno in ukrepe tudi dejansko sprejeti. Nismo še tam, dela je še veliko, je dejal Dijsselbloem.

Grški finančni minister Evklid Cakalotos bo moral po njegovih besedah najprej prisluhniti ministrskim kolegom in Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) ter Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) glede tega, kateri popravki seznama predlaganih javnofinančnih in reformnih ukrepov so še potrebni.

Nato pa bo morala Grčija dokazati, da je vlada, katere parlamentarna večina je bila po nočnem glasovanju v parlamentu načeta, sposobna v prihodnje učinkovito ukrepati.

Težka pogajanja
Finančne ministre območja evra po oceni nemškega ministra Wolfganga Schäubla na današnjem kriznem zasedanju v Bruslju čakajo zelo težka pogajanja.

V nasprotju s srečanji, ko so govorili o omejenih sredstvih za podaljšanje vmes že poteklega drugega programa pomoči, je zdaj na mizi finančno precej obsežnejši tretji program pomoči, za katerega je zaprosila Grčija, je spomnil nemški minister.

Glede vprašanja lajšanja grškega dolžniškega bremena, kar je ena izmed ključnih želja Aten in na kar med drugim opozarja tudi IMF, je Schäuble še enkrat poudaril, da odpis dolgov po evropskem pravnem redu ni mogoč in da zato ni mogoče delati računov brez krčmarja.

Glede vprašanja verodostojnosti grške vlade in zaupanja vanjo, ki ga je danes izpostavila večina ministrov ob prihodu na še eno v nizu srečanj evroskupine, je nemški minister dejal, da je treba zaupati v to, da bo Grčija opravila, kar je napovedala.

A obenem je spomnil, da je dogajanje zadnjih tednov "na nepojmljiv način" porušilo vse pozitivne znake, ki so se v Grčiji kazali do konca preteklega leta. "Gotovo se ne bomo zanesli samo na grške zaveze," je zatrdil. V vsakem primeru pa mora odločitev glede začetka pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo po njegovih besedah pasti ta konec tedna.

Na vprašanje zaupanja je opozoril tudi francoski finančni minister Michel Sapin. Kot pozitivno sicer vidi dejstvo, da je imela leva grška vlada pogum stopiti pred parlament in dobiti močan mandat. To je po njegovih besedah dokaz politične odločnosti in pomemben dejavnik za obnovo zaupanja v Grčijo. Kot pozitiven dejavnik vidi tudi oceno komisije, ECB in IMF, da so grški predlogi dobra podlaga za začetek pogajanj.

Italijanski minister Pier Carlo Padoan je medtem ocenil, da bo današnje srečanje dolgo, duh pa je konstruktiven. Jasno pa je poudaril, da gre danes šele za odločanje, če obstajajo pogoji za zagon pogajanj o tretjem programu pomoči Grčiji, ki bo srednjeročen in zahteven program, ne pa še za končni dogovor.

Tveganja obstajajo
V iskanju dogovora o Grčiji so se zgodili pozitivni premiki, a še vedno obstajajo precejšnja tveganja, ocenjuje finančni minister Dušan Mramor. Zagotovo sedaj nekaj je na mizi, to je pozitivno, na drugi strani pa so precejšnja tveganja, tako z vidika vsebine samega programa kot z vidika verodostojnosti grške vlade, je pojasnil Mramor.

Na vprašanje, kakšen dogovor o prestrukturiranju grškega dolga je Slovenija pripravljena podpreti, je minister odgovoril: "Trenutno nobenega."

V primeru dogovora o tretjem programu pomoči za Grčijo po Mramorjevih besedah formalno ni potrebna podpora slovenskega parlamenta, bodo pa ne glede na formalno potrebo s parlamentom zagotovo sodelovali.

Grški poslanci podprli Ciprasa
Grški parlament je podprl varčevalni paket, ki ga je EU-ju predložil premier Aleksis Cipras, in s tem vladi podelil mandat za pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci. Paket je podprlo 251 poslancev, proti jih je bilo 32.

Med tistimi, ki so glasovali proti, je bilo tudi sedem poslancev Ciprasove Sirize, tudi minister za energijo Panajotis Lafazanis, medtem ko se je osem članov Sirize glasovanja vzdržalo.

Po prvih ocenah institucije upnikov grške predloge – te je Cipras vodji Dijsselbloemu poslal v četrtek zvečer – ocenjujejo kot pozitivno podlago za pogajanja. Program nove pomoči naj bi bil sicer vreden 74 milijard evrov, od katerih naj bi 16 milijard prišlo iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Poznavalci menijo, da je 50 odstotkov možnosti, da finančni ministri ocenijo, da so grški predlogi reform ustrezni. V tem primeru je za začetek pogajanj o podrobnostih že tretjega programa pomoči Grčiji potrebna še zelena luč parlamentov v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem, v Estoniji in Avstriji.

Cipras je pred glasovanjem v grškem parlamentu poslancem priznal, da je predlog (ta je zelo podoben tistemu, kar so zahtevali upniki) daleč od tistega, kar je obljubljala njegova stranka, a hkrati poudaril, da je najboljši mogoč. Posebej je poudaril, da je Grčija v zameno za reforme prvič dobila tudi zavezo upnikov o prestrukturiranju dolga.

Nov predlog reform iz Grčije
Atene so v 13-stranskem dokumentu opredelile vsebino kratkoročnih reform, ki bi jih začeli izvajati že naslednji teden, in srednjeročnih reform, s katerimi bi zmanjšali javno porabo za 13 milijard evrov, da bi dobili odobren tretji sveženj triletne denarne pomoči od svojih upnic, tj. 53,5 milijarde evrov, s katerim bi se izognili grexitu.

Med predlogi je tudi ponudba koncesije pri davku na dodano vrednost (DDV), pokojninska reforma, zmanjšanje bremena javne uprave in tudi davčnih stopenj za otoke. Grčija predlaga standardni 23-odstotni DDV, ki bi veljal tudi za restavracije in catering; za hrano, energijo, hotele in vodo 13-odstotnega; in za zdravila, knjige in gledališča 6-odstotnega. Prav tako predlaga postopno odpravo davčnih popustov na otoke, začenši s tistimi z višjimi dohodki in turistično bolj obiskanimi. Atene so do zdaj popolnoma zavračale odpravo 30-odstotne davčne olajšave za prebivalce otokov.

Atene so popustile tudi pri pokojninski reformi in sprejele povišanje starosti za upokojitev na 67 let in postopno ukinitev dodatka za socialno ogrožene upokojence do leta 2019, in ne 2020, kot je bilo sprva predvideno, piše Independent. Upniki so zahtevali zmanjšanje vojaške porabe za 400 milijonov evrov na leto, Grki pa ponujajo letos zmanjšanje za 100 milijonov, leta 2016 pa za 200 milijonov (skupno torej zmanjšanje za 300 milijonov evrov).